| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Pravna problematika zavarovanja terjatev bank s pogodbeno hipoteko
Nataša Počkaj, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Zavarovanje s hipoteko je oblika stvarnopravnega zavarovanja. Nudi relativno trdno zavarovanje, saj je tržna vrednost nepremičnin znana in dokaj stabilna. Banke kot hipotekarni upniki težijo k temu, da bi svoje terjatve zavarovale z neposredno izvršljivimi notarskimi zapisi. Pri postopku zavarovanja imajo pomembno vlogo notarji, ki sestavljajo neposredno izvršljive notarske zapise. Pogodbena hipoteka nastane na podlagi sporazuma o ustanovitvi hipoteke, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, in na katerem je podpis zastavitelja overjen. Takšna hipoteka ni neposredno izvršljiva. Če banka razpolaga z neposredno izvršljivim notarskim zapisom, lahko zahteva realizacijo hipoteke neposredno v izvršilnem postopku. Izpolnjene morajo biti predpostavke neposredne izvršljivosti. Bančna terjatev mora nastati na podlagi pogodbe, sklenjene v obliki notarskega zapisa. Dolžnik izjavi soglasje z neposredno izvršljivostjo svoje obveznosti v obliki notarskega zapisa. Predmet obveznosti mora biti določen, obveznost pa dospela. Tedaj je notarski zapis primeren izvršilni naslov. Posebnosti veljajo pri maksimalni hipoteki, katera ni neposredno izvršljiva, lahko po so neposredno izvršljive posamezne konkretne terjatve, ki nastanejo znotraj maksimalne hipoteke. Maksimalna hipoteka varuje upniško dolžniško razmerje, iz katerega bodo določene terjatve nastajale. Po sklenitvi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, notar predlaga poleg vpisa hipoteke v zemljiško knjigo, tudi zaznambo neposredne izvršljivosti, ki se zaznamuje pri tej hipoteki. Vpis hipoteke učinkuje erga omnes in varuje poplačilni vrstni red. Vrstnega reda ni mogoče spreminjati, saj ima prej pridobljena stvarna pravica prednost pred kasneje pridobljeno stvarno pravico. Sprememba vrstnega reda je mogoča s prireditvijo ali podreditvijo poplačilnega vrstnega reda, kar se zaznamuje pri hipoteki kot pravno dejstvo. Določeni vpisi varujejo vrstni red hipoteke. To so predznamba pridobitve, prenosa ali prenehanja hipoteke in zaznamba vrstnega reda. V zvezi z zaznambo ločimo zaznambo vrstnega reda za pridobitev, prenos ali prenehanje hipoteke, vpis v zaznamvanem vrstnem redu in izbris. Gre za pogojne vpise, ki se morajo opravičiti v določenem roku. Zaznamba vrstnega reda se prenaša na podlagi izjave predlagatelja zaznambe vrstnega reda, ki jo sprejme na zapisnik notar, ki hrani predlagateljevo pravico razpolaganja z vrstnim redom, pri čemer se smiselno uporabljajo pravila o notarski hrambi. V bančni praksi se lahko spremeni tudi zavarovana terjatev. Banka želi kljub spremembi zavarovane terjatve ohraniti obstoječ vrstni red hipoteke. Hipotekarno jamstvo se zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo ne sme povečati. Z zaznambo spremembe pri hipoteki je mogoče zaznamovati znižanje obrestne mere ter podaljšati ali skrajšati zapadlost terjatve, saj te spremembe ne pomenijo povečanega hipotekarnega jamstva. Povišanje obrestne mere pomeni tudi povečanje hipotekarnega jamstva, zato je mogoče razliko med novo in staro obrestno mero vpisati le kot novo hipoteko. Hipoteka kot akcesorna pravica ni samostojno prenosljiva. Prenos hipoteke je mogoč samo skupaj s prenosom zavarovane terjatve. Če se zavarovana terjatev ne prenese skupaj s hipoteko, potem hipoteka zaradi svoje akcesorne narave preneha. Pri delnem prenosu terjatve lahko pride do skupnega imetništva hipoteke. Pri prenosu terjatev, zavarovanih v okviru maksimalne hipoteke, je prenos maksimalne hipoteke izključen. Mogoče je prenesti le celotno temeljno razmerje. Tudi pri maksimalni hipoteki ni izključeno skupno imetništvo hipoteke. Hipoteka preneha, če ne obstaja več zavarovana terjatev (izjema velja za maksimalno hipoteko), če se ji hipotekarni upnik odpove ali pa preneha zaradi konsolidacije. Hipoteka preneha tudi s prisilno prodajo, četudi hipotekarni upnik ni bil v celoti poplačan. Ko hipoteka preneha v materialnem smislu, je potrebno predlagati še njen izbris iz zemljiške knjige. Tako preneha še v formalnem pomenu.
Keywords: hipoteka, maksimalna hipoteka, hipotekarno zavarovanje, neposredno izvršljiv notarski zapis, sporazum o zavarovanju, neposredna izvršljivost, zaznamba neposredne izvršljivosti, načelo akcesornosti, sprememba zavarovane terjatve, zaupanje v zemljiško knjigo, prednostni vrstni red, sprememba poplačilnega vrstnega reda, varovalne pravice, prenos hipoteke, prenos zavarovane terjatve, skupno imetništvo hipoteke, načelo nedeljivosti hipotekarnega jamstva, prenehanje hipoteke, prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku
Published in DKUM: 10.12.2016; Views: 3078; Downloads: 677
.pdf Full text (1,15 MB)

2.
HIPOTEKARNA ZAVAROVANJA V SODNI PRAKSI
Sabina Žibret, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Hipoteka kot oblika zastavne pravice na nepremičninah je ena izmed pomembnejših oblik zastavnih pravic, ki jih ureja Stvarnopravni zakonik, ki je stopil v veljavo 1. januarja 2003. Stvarnopravni zakonik ureja predvsem materialnopravno ureditev hipoteke, postopkovna pravila pri realizaciji hipotekarnega zavarovanja pa so urejena v Zakonu o izvršbi in zavarovanju, kjer je z avgustom letos pričela veljati novela K (Uradni list RS, št. 54/2015 ), ki ponovno prinaša nekaj sprememb na področju izvršbe. V postopku stečaja pa so za hipotekarnega upnika upoštevne določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki je zadnjo (šesto) spremembo doživel leta 2013 z novelo F (Uradni list RS, št. 100/13). Ker je hipoteka tipična knjižna pravica, katere vpis je v večini primerov konstitutivne narave, je najbolj pomemben zakon na tem področju Zakon o zemljiški knjigi, ki ureja temelje vknjižbe hipotekarnega zavarovanja v zemljiško knjigo. Namen mojega diplomskega dela je predstaviti hipotekarno zavarovanje v čim bolj strnjeni obliki, saj je tematika zelo široka. Poskušala sem izpostaviti najbolj pomembne vidike in lastnosti hipotekarnega zavarovanja kot sredstva za varstvo upnika v pravnem prometu. Diplomsko delo je razdeljeno na devet okvirnih poglavij. V začetnih poglavjih sem poskušala na kratko predstaviti funkcijo hipoteke in temeljna načela hipotekarnega prava, ki so, kot lahko vidimo, izjemno pomembna tudi pri odločanju v sporih na tem (hipotekarnem) področju. V nadaljevanju nekaj besed namenjam samemu nastanku hipoteke, torej kaj hipoteka kot oblika zavarovanja obsega, prav tako pa sem na kratko predstavila še posebne oblike hipoteke. Največ pozornosti sem posvetila realizaciji hipoteke in kako mora hipotekarni upnik postopati, če želi dobiti poplačilo svoje zapadle terjatve, in kako poteka sama prodaja zastavljene nepremičnine. Nekaj besed sem namenila tudi zunajsodni prodaji nepremičnine preko notarja, katere izvajanje pa je pri nas do nadaljnjega (žal) še zadržano. V zadnjem delu diplomskega dela sem predstavila še načine prenosa hipoteke ter na samem koncu še prenehanje hipoteke zaradi različnih razlogov. V celotnem diplomskem delu so v primerjavo podani relevantni primeri tako iz starejše kot tudi aktualne sodne prakse. V sklepu na kratko povzemam svoje mnenje glede opisane tematike in izpostavljam nekaj problemov, ki so se mi izpostavili ob preučevanju sodne prakse.
Keywords: hipotekarno zavarovanje, temeljna načela, vknjižba pravice, maksimalna hipoteka, notarski zapis, terjatev, realizacija hipoteke, izvršilni postopek, poplačilo upnika, sodna praksa
Published in DKUM: 09.12.2015; Views: 1798; Downloads: 234
.pdf Full text (982,28 KB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica