| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 17
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
2.
SINTEZA NANODELCEV Cu-NI ZA UPORABO V MAGNETNI HIPERTERMIJI
Jasmina Erker, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kateri način sinteze, bi bil bolj primeren za pripravo magnetnih nanodelcev Cu-Ni z ustrezno sestavo za nadaljno uporabo pri pripravi magnetnih tekočin, uporabljenih v magnetni hipertermiji. Nanodelce smo sintetizirali s pomočjo mletja in mikroemulzij. S pomočjo rezultatov rentgenske praškovne difrakcije (XRD) smo ocenili velikost nanodelcev CuNi in kvalitativno karakterizirali vzorce. S termogravimetrično analizo (TGA) smo pri kontroliranem segrevanju določali Curiejevo temperaturo vzorcev. Morfologijo nanodelcev smo preučevali s transmisijskim elektronskim mikroskopom (TEM). Na koncu so bile izvedene še magnetne meritve z VSM magnetometrom. Optimalna Curijeva temperatura (Tc) 45°C je bila izmerjena pri vzorcu sestave: Cu27,5Ni72,5, ki smo ga pripravili z mletjem. Magnetne meritve so pokazale, da vzorci nimajo koercitivnosti, kar kaže na superparamagnetne lastnosti magnetnih delcev. Morfologija nanodelcev posneta s pomočjo TEM, nam kaže manjše zaglomerirane delce, ki ležijo na večjih ploščicah. Nanodelci vzorca Cu27,5Ni72,5 , ki smo ga sintetizirali z mletjem, bi bili torej najbolj primerni za uporabo v magnetni hipertermiji.
Keywords: mehansko mletje, metoda mikroemulzij, Curiejeva temperatura, magnetna hipertermija, magnetni nanodelci
Published: 26.10.2010; Views: 2624; Downloads: 210
.pdf Full text (4,17 MB)

3.
POSTOPKI SINTEZE NANODELCEV Cu-Ni Z RAZLIČNIMI SESTAVAMI
Petra Jenuš, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, s katerim načinom sinteze lahko sintetiziramo magnetne nanodelce CuNi z ustrezno sestavo za nadaljnjo uporabo pri pripravi magnetnih tekočin, ki bi bile primerne za uporabo pri magnetni hipertermiji. S pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (RPD) smo karakterizirali velikost nastalih nanodelcev zlitine in določili faze v vzorcih. Fizikalne lastnosti vzorcev (izgubo mase) smo, pri kontroliranem segrevanju, določili s termogravimetrično analizo (TGA). Magnetne lastnosti nastalih nanodelcev smo izmerili z suscepto-magnetometrom DSM — 10. Na koncu smo preučili še morfologijo delcev s transmisijskim elektronskim mikroskopom (TEM). Rezultati so pokazali, da je najprimernejša metoda za sintezo magnetnih nanodelcev CuNi z različnimi sestavami mehanokemijska metoda. Sintetizirani delci so kazali močne magnetne lastnosti. Čas mletja vpliva na velikost nastalih nanodelcev in stopnjo zreagiranosti reaktantov.
Keywords: magnetni nanodelci, magnetna hipertermija, rentgenska praškovna difrakcija, transmisijska elektronska mikroskopija, termogravimetrična analiza
Published: 26.10.2010; Views: 2826; Downloads: 224
.pdf Full text (1,77 MB)

4.
SINTEZA NANODELCEV CuNi V REVERZNIH MICELAH ZA UPORABO V MAGNETNI HIPERTERMIJI
Janko Schmidt, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil poiskati parametre sinteze z metodo obarjanja v reverznih micelah oz. mikroemulzijah in nadaljnje obdelave, ki bi dajali CuNi magnetne nanodelce, za uporabo v magnetni hipertermiji. Z uporabo titracijske metode in ternarnih faznih diagramov smo preverili obmocja stabilnosti mikroemulzij, ki vsebujejo prekurzorje, potrebne za sintezo. Sintetizirali smo CuNi magnetne nanodelce razlicnih sestav, katere smo nadalje termicno modificirali. Vzorcem smo dolocili velikost delcev in jih kvalitativno analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD). S termogravimetricno analizo (TGA) smo vzorcem dolocili Curiejevo temperaturo (Tc). Morfologijo nanodelcev smo preucili s transmisijskim elektronskim mikroskopom (TEM). Na koncu smo izvedli še magnetne meritve na magnetometru z vibrirajocim vzorcem (VSM). Oblika histerezne krivulje kaže, da imajo sintetizirani, "as prepared", delci vzorca množinske sestave Cu30Ni70 histerezno zanko z majhno koercitivnostjo. Morfologija sintetiziranega vzorca je kazala na mocno aglomeracijo delcev. Ta vzorec, ki smo ga nadalje termicno izotermno obdelovali tri ure na 500 °C v Ar/H2 atmosferi, je imel željeno Curiejevo temperaturo 45 °C. Tako pripravljen vzorec bi bil najbolj primeren za uporabo v magnetni hipertermiji. Iz rezultatov sklepamo, da so potrebne dodatne raziskave v smeri zmanjšanja aglomeracije med sintezo delcev.
Keywords: reverzne micele, magnetni nanodelci, Curiejeva temperatura, kemijsko soobarjanje, magnetna hipertermija
Published: 14.07.2011; Views: 2134; Downloads: 102
.pdf Full text (5,28 MB)

5.
SINTEZA IN KARAKTERIZACIJA MAGNETNIH NANODELCEV CuNi S POLIOLNO METODO
Martina Rous, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela, je bil sintetizirati magnetne nanodelce Cu0,3Ni0,7 s poliolno metodo in pri tem ugotoviti vpliv različnih parametrov na potek reakcije ter velikost in obliko delcev. Kot poliol smo uporabili etilenglikol (EG) in dietilenglikol (DEG). Naredili smo različne sinteze, pri katerih smo spreminjali čas refluksa, množino soli, količino NaOH in količino PVP. S pomočjo difraktogramov, katere smo dobili kot rezultat rentgenske praškovne difrakcije, (RPD) smo ocenili velikost nanodelcev CuNi in določili faze v vzorcih. S termogravimetrično analizo (TGA) smo določili Curiejevo temperaturo vzorca. Na koncu smo preučili še morfologijo nanodelcev s pomočjo transmisijskega elektronskega mikroskopa (TEM). Iz rezultatov je mogoče razbrati vplive posameznih parametrov na velikost in obliko delcev. Izmerili smo optimalno Curiejevo temperaturo 43ºC, pri sintetiziranem vzorcu s poliolno metodo, z uporabo poliola EG. Vzorec je bil predhodno segret v cevni peči na 700 ºC, v Ar/H2 atmosferi.
Keywords: poliolna metoda, magnetni nanodelci, magnetna hipertermija, rentgenska praškovna difrakcija, Curiejeva temperatura
Published: 20.10.2011; Views: 2073; Downloads: 105
.pdf Full text (4,44 MB)

6.
SINTEZA CuNi NANODELCEV S SOL GEL METODO
Janja Klakočer, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Magnetni nanodelci baker-nikelj (CuNi) zlitine z različnimi sestavami so bili pripravljeni v procesu, ki vključuje štiri korake: priprava začetnega prekurzorja v SiO2 matrici s sol gel metodo in naknadno dekompozicijo, toplotno obdelavo in redukcijo. Redukcija ima dva namena, prvi je redukcija mešanih CuNi oksidov do CuNi zlitine, drugi pa je homogenizacija nanodelcev CuNi zlitine v redukcijski atmosferi. Rentgensko praškovno difrakcijo smo uporabili za kvalitativno analizo in oceno velikosti CuNi nanodelcev. S transmisijsko elektronsko mikroskopijo (TEM) smo pregledali morfologijo sintetiziranih vzorcev. Z modificirano termogravimetrično analizo (TGA) smo določili Curiejevo temperaturo (Tc) pripravljenih CuNi nanodelcev. Rezultati z modificirano TGA analizo kažejo, da Curiejeva temperatura raste z vsebnostjo Ni v vzorcu po termični obdelavi v cevni peči pri 850°C v redukcijski Ar/H2 atmosferi, kar potrjuje naša pričakovanja. Cilj diplomskega dela je bil sintetizirati magnetne nanodelce CuNi v SiO2 matrici, ki imajo primerne magnetne lastnosti in Curiejevo temperaturo okoli 42°C, ki je optimalna temperatura za propad rakavih celic. Taki magnetni nanodelci so samoregulativni in se lahko uporabljajo v magnetni hipertermiji.
Keywords: magnetni nanodelci, magnetna hipertermija, Curiejeva temperatura, sol gel metoda
Published: 04.10.2012; Views: 1909; Downloads: 184
.pdf Full text (1,50 MB)

7.
SINTEZA Mg 1+x Fe 2-2x Ti x O 4 NANODELCEV S SPREMENLJIVO CURIEJEVO TEMPERATURO
Barbara Petovar, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil sinteza Mg1+xFe2-2xTixO4 nanodelcev z različnimi sestavami po dveh različnih postopkih; s sol-gel metodo in mehanokemijsko metodo. Vzorce, sintetizirane po sol-gel postopku, smo naknadno različno termično obdelali. Drugo vrsto vzorcev smo sintetizirali z različno dolgo trajajočim mehanskim mletjem v mlinu. Na koncu smo vse vzorce analizirali na rentgenskem praškovnem difraktometru (XRD) in jim z modificirano termogravimetrično analizo (TGA) določili Curiejeve temperature. Rezultati kažejo, da pri sintezah nismo dobili delcev s popolno Mg1+xFe2-2xTixO4 sestavo. Analize na rentgenskem praškovnem difraktometru so pokazale, da je v vzorcih prisoten hematit. Pri primerjavi difraktogramov večih vzorcev smo ugotovili, da termična obdelava vzorcev z višjimi temperaturami in vmesnim mletjem zmanjšuje vsebnost hematita v vzorcih, saj so sintetizirani delci večji in bolj homogeni, vendar nimajo želene sestave. Za želeno dobro homogeno sestavo glede na vhodne količine reaktantov bi bila tako potrebna še nadaljnja termična obdelava vzorcev. Na koncu smo vzorcem določili še Curiejeve temperature. Ugotovili smo, da imajo sintetizirani vzorci visoke Curiejeve temperature. Vzorci, sintetizirani z mehanokemijsko metodo, imajo nižje Curiejeve temperature kot vzorci, sintetizirani s sol-gel metodo. Za dosego ustrezne Curiejeve temperature magnetnih nanodelcev, torej za uporabo teh v hipertermiji, je potrebna nadaljnja kemijska obdelava vzorcev.
Keywords: magnetni nanodelci, sol-gel metoda, mehansko mletje, Curiejeva temperatura, hipertermija
Published: 05.09.2013; Views: 1405; Downloads: 199
.pdf Full text (1,88 MB)

8.
Otrok in hipertermija
Tanja Nerad, 2014, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Teoretična izhodišča: Hipertermija nastane zaradi motenega oddajanja telesne temperature v okolico. Do nje pride ob naporno večji mišični dejavnosti, pri povečanem presnavljanju nekaterih bolezni endokrinih žlez, vročinski kapi, pregretju dojenčka, po obsežnih opeklinah ali drugih okvarah kože. Zelo pomembno je, da se starši naučijo opazovati svojega otroka, ko je zdrav in ko je bolan. Pomemben podatek pri povišani telesni temperaturi je podatek o popiti tekočini in o tem, kakšna je otrokova koža. Pri vročinskih krčih je pomembno, da starši ostanejo mirni, otroka namestijo v ustrezen položaj in ga opazujejo. Namen promocije zdravja je spodbuditi posameznika in skupine prebivalcev, da bi skrbeli za ohranjanje lastnega zdravja, zdravja otrok, oziroma da začnejo ali ohranjajo aktivno skrb za svoje zdravje. Raziskovalna metodologija: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, pri kateri nam je bila v pomoč domača in tuja literatura. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija z uporabo strukturiranega vprašalnika, sestavljenega iz 15-ih vprašanj zaprtega in odprtega tipa. V anketi, ki smo jo izvedli v mesecu aprilu 2013, je sodelovalo 60 staršev in 54 oseb negovalnega tima. Podatke, ki smo jih dobili, smo statistično obdelali s pomočjo trivzorčnega programa Excel ter rezultate ponazorili v obliki grafov. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da je tri četrt anketiranih staršev še vedno premalo seznanjenih z naravnimi metodami zniževanja povišane telesne temperature, saj se že ob rahlem povišanju takoj poslužujejo antipiretikov. Zato bi bilo dobro, da bi jih člani negovalnega tima osveščali o prednostih naravnih metod zniževanja povišane telesne temperature in o pomenu zdravil za zniževanje le-te. Sklep: Čeprav je naše zdravstvo in medicina zelo napredovala, so starši in člani negovalnega tima še vedno premalo poučeni in seznanjeni o povišani telesni temperaturi, njenih vzrokih, koristnih in škodljivih učinkih povišane telesne temperature, o zdravljenju, vročinskih krčih in o tem, kdaj naj bi starši otroka peljali k pediatru. Ko bodo člani negovalnega tima dovolj strokovno usposobljeni in kompetentni za dajanje informacij o povišani telesni temperaturi, se bo strah pri njih in starših bolnih otrok zmanjšal.
Keywords: Ključne besede: hipertermija, povišana telesna temperatura, otrok, vročinski krči, komunikacija in nudenje pomoči, zdravstvena vzgoja.
Published: 25.04.2014; Views: 1429; Downloads: 429
.pdf Full text (657,07 KB)

9.
Magnetni nanodelci na osnovi zlitin NiCu in NiCr za uporabo v samoregulativni magnetni hipertermiji
Janja Stergar, 2014, doctoral dissertation

Abstract: V doktorskem delu smo obravnavali sintezo in karakterizacijo nanodelcev zlitin NiCu in NiCr za uporabo v samoregulativni magnetni hipertermiji. V prvem delu smo pripravili zlitine NiCu in NiCr s tremi različnimi sinteznimi postopki: mehansko mletje, sinteza s pomočjo mikroemulzij in sol-gel metoda, pri čemer smo preučevali reakcijske pogoje posamezne sinteze. Sledila je karakterizacija pridobljenih zlitin s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije, transmisijske elektronske mikroskopije, magnetnih meritev, meritev Curiejeve temperature in kalorimetričnih meritev. S pomočjo mehanskega mletja smo uspeli sintetizirati zlitine NiCu in NiCr, z različnimi sestavami, v inertni atmosferi dušika. Kot rezultat smo dobili superparamagnetne nanodelce, njihova ocenjena velikost je okrog 14 nm za NiCu in 11 nm za NiCr. Pomerjene vrednosti Curiejevih temperatur rastejo z naraščanjem vsebnosti niklja. Vzorca sestave Ni72Cr28 in Ni72.5Cu27.5 imata Curiejevo temperaturo, ki je v območju od 42 °C do 46 °C, kar ustreza uporabi v magnetni hipertermiji. Pod vplivom zunanjega izmeničnega magnetnega polja se delci zelo dobro odzivajo. Dosežene stacionarne temperature so prav tako v območju uporabe v magnetni hipertermiji. S pomočjo transmisijske elektronske mikroskopije smo ugotovili, da je porazdelitev velikosti delcev široka, da so sintetizirani nanodelci sestavljeni iz večjih agregatov, da so nehomogeni, kar pripisujemo posledicam mehanskega mletja. S pomočjo mikroemulzijske metode smo sintetizirali nanodelce zlitin NiCr in NiCu, ti imajo ožjo porazdelitev velikosti, vendar pa so nehomogeni, saj so oksidacijski potenciali kovin različni in dobimo tako imenovano "core-shell" strukturo. Homogenizacija pri zlitinah NiCr ni bila uspešna, medtem ko smo zlitine NiCu uspeli ustrezno prevleči z 10 nm plastjo silike oziroma smo jih vgradili v matrici NaCl, da smo preprečili aglomeracijo med samo homogenizacijo. Homogenizacija pri zlitinah NiCu je bila uspešna, kar kaže Curiejeva temperatura. Specifična magnetizacija za oblečene delce je veliko manjša kot za neoblečene, kar je posledica diamagnetne prevleke SiO2, vendar pa lahko to prevleko poljubno tanjšamo oziroma odstranimo s pomočjo raztopine NaOH, prav tako lahko odstranimo tudi matrico NaCl. Vzorcem smo določili še specifično absorpcijsko hitrost (SAR), ki narašča z naraščajočim magnetnim poljem. Sol-gel metoda se je izkazala kot najuspešnejša za sintezo zlitin NiCu z različnimi sestavami, saj smo kot rezultat dobili okrogle monodisperzne nanodelce. Pripravili smo homogene zmesi kovinskih oksidov v SiO2 matrici s kalcinacijo prekurzorjev v gelu in naknadno homogenizacijo in redukcijo produkta v cevni peči v inertni atmosferi Ar/H2. Velikost delcev, ocenili smo jo s pomočjo Sherrerjeve formule, magnetnih meritev in s pomočjo transmisijske elektronske mikroskopije, je znašala okrog 16 nm. S pomočjo raztopine NaOH in hidrazina smo SiO2 uspešno izlužili. Curiejeve temperature vzorcev naraščajo z naraščajočo vsebnostjo niklja in so v okviru predvidenih temperatur za uporabo v magnetni hipertermiji. Tudi vrednosti magnetizacije in temperaturni odziv v kalorimetru rasteta z naraščajočo vsebnostjo niklja.
Keywords: magnetni nanodelci, Curiejeva temperatura, magnetna hipertermija, mehansko mletje, mikroemulzijska metoda, sol-gel metoda, silika, magnetna tekočina
Published: 09.05.2014; Views: 1769; Downloads: 237
.pdf Full text (3,53 MB)

10.
PRIPRAVA BIOKOMPATIBILNIH NANODELCEV ZA UPORABO V MEDICINI
Nina Osenjak, 2015, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil sintetizirati superparamagnetne nanodelce sestave Cu32,5Ni67,5 v matrici silike z ozko porazdelitvijo velikosti s pomočjo sol-gel metode. Za dodatno homogenizacijo in redukcijo oksidov smo sintetiziran vzorec znane sestave segrevali v cevni peči pri temperaturi 850 °C in času 12 ur v redukcijski atmosferi Ar/H2. Nanodelci imajo zadovoljivo Curiejevo temperaturo, ki je primerna za uporabo v samoregulativni magnetni hipertermiji. Želeli smo združiti dva terapevtska pristopa, in sicer magnetno hipertermijo in farmakoterapevtsko zdravljenje. Glavni cilj je bil sintetizirane nanodelce napolniti z zdravilnimi učinkovinami (ZU). ZU (paracetamol, bupivakain hidroklorid in pentoksifilin) smo uspešno vgradili v pore nanodelcev v matrici silike. S pomočjo UV/Vis spektrofotometra smo spremljali sproščanje ZU iz superparamagnetnih nanodelcev. Vsak vzorec smo sproščali v vsaj dveh paralelkah po 180 minut. Pomerjene absorbance smo preračunali v koncentracije oziroma deleže sproščenih ZU po določenih časovnih intervalih. Sintetizirane nanodelce sestave Cu32,5Ni67,5 smo okarakterizirali s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (RTG), termogravimetrične analize (TGA/SDTA), Fourier transformirane infrardeče spektroskopije (FTIR), transmisijske elektronske mikroskopije (TEM) in magnetnih meritev. Površino, volumen in velikost por smo določili z BET analizo. Curiejevo temperaturo smo določili s pomočjo termogravimetrične aparature (TGA/SDTA), ki smo jo opremili s permanentnim magnetom. Superparamagnetni nanodelci so uporabni na področju magnetne hipertermije, kot tudi na področju aktivnega farmakoterapevtskega zdravljenja.
Keywords: CuNi nanodelci, sol-gel metoda, magnetna hipertermija, sproščanje zdravilne učinkovine, Curiejeva temperatura.
Published: 01.12.2015; Views: 854; Downloads: 165
.pdf Full text (8,89 MB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica