| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Kemijska analiza in kemometrijska karakterizacija kvalitete vode reke Mure
Bojana Krajnc Galunder, 2016, master's thesis

Abstract: V obdobju od leta 1996 do 2009 smo opravili analizo 367 vzorcev vode in izbrali 32 parametrov, ki najbolj značilno opisujejo kakovost vode v reki Muri. Z uporabo kemometrijskih metod kot so metoda glavni osi (PCA), hierarhično razvrščanje (CA) in linearna diskriminantna analiza (LDA) smo analizirali okoljske parametre vzorcev. Z regresijo smo spremljali spremenljivke, ki imajo največji vpliv na kakovost vode v reki. S pomočjo grafičnega prikaza podatkov smo prišli do zaključka, da se pri spremenljivkah kot so vsebnost adsorbljivih organskih halogenov, nitratov in fosfatov, pojavlja trend zmanjševanja. Z metodo glavnih osi smo med množico spremenljivk poiskali tiste, ki imajo največji vpliv na kakovost vode. V našem primeru so to za odvzemno mesto Gornja Radgona vsebnost nitrata, elektroprevodnost in BPK5, ker se odvzemno mesto nahaja na kmetijsko intenzivnem območju. Odvzemno mesto Šentilj se nahaja gorvodno od Gornje Radgone, ki je nekoliko manj intenzivno kmetijsko območje, zato sklepamo, da je to glavni vzrok razlik, ugotovljenih z metodo glavnih osi. Največji vpliv imata spremenljivki nasičenost s kisikom in elektroprevodnost. Hierarhično razvrščanje (CA) smo uporabili za ugotavljanje podobnosti med spremenljivkami. Rezultat je bil nastanek dveh glavnih skupin za odvzemno mesto Gornja Radgona in dveh glavnih skupin za odvzemno mesto Šentilj. Glavni predstavniki skupin so spremenljivke, ki lahko bistveno vplivajo na kvaliteto površinske vode. Linearno diskriminantno analizo smo uporabili za razvrščanje vzorcev vode z znano pripadnostjo določeni skupini. Pri ugotavljanju podobnosti med odvzemnima mestoma ugotavljamo, da se odvzemni mesti med seboj razlikujeta, čeprav ležita geografsko blizu. Predvidevamo, da razliko povzročajo kmetijski in industrijski vplivi. Ker se odvzemni mesti nahajata v geografskem prostoru z enakim podnebjem, imajo vremenske razmere manjši vpliv.
Keywords: voda, reka, kakovost, kemijski parametri, metoda glavnih osi, hierarhično razvrščanje, linearna diskriminantna analiza.
Published in DKUM: 13.10.2016; Views: 1519; Downloads: 204
.pdf Full text (2,42 MB)

2.
Preučevanje vplivov različnih parametrov na učinkovito odstranjevanje ionov iz vodnih raztopin z membransko kapacitivno deionizacijo
Miša Biro, 2015, doctoral dissertation

Abstract: V industriji se v večini procesov uporablja sveža in visoko kakovostna voda. Količina porabljene vode, ki je ob koncu posameznega procesa pravzaprav odpadna voda, je zelo velika ter za okolje obremenjujoča. Zato se v industriji uporabljajo različne tehnologije za čiščenje odpadne vode, ki bi se lahko ponovno uporabila v različnih tehnoloških postopkih. Zahteve za kakovost vode, ki se lahko uporablja pri posameznih postopkih, so jasno določene. V tekstilni industriji je ena izmed zahtev prevodnost raztopine, katere vrednost mora biti nižja od 1,5 mS/cm. V primerjavi s prevodnostjo pitne vode, katere vrednost je 0,550 mS/cm, je prevodnost tekstilne vode lahko precej visoka – odvisno od postopka obdelave celo do 115 mS/cm. V doktorski disertaciji smo preučevali vplive različnih parametrov na učinkovito razsoljevanje modelnih raztopin in realnih vzorcev vod z uporabo procesa membranske kapacitivne deionizacije, tj. nizkotlačnega elektrokemijskega procesa, s pomočjo katerega se ob prisotnosti električnega polja iz elektrolita odstranjujejo ioni. V študijo smo vključili 363 vzorcev modelnih raztopin in vzorcev odpadnih tekstilnih vod, ki so imele različne vrednosti začetne prevodnosti, različno sestavo in so bile testirane v različnih pogojih (čas trajanja faze regeneracije in razsoljevanja, pretok v fazi regeneracije in razsoljevanja, čas delovanja naprave). Namena raziskave sta bila, da ugotovimo, kako vplivajo omenjeni parametri na učinkovito delovanje naprave in kateri so optimalni pogoji za delovanja sistema. Z atomsko emisijsko in atomsko absorpcijsko spektrometrijo, z induktivno sklopljeno plazmo z optično emisijsko in masno spektrometrijo ter z ionsko kromatografijo smo določali koncentracije ionov v posameznih vzorcih, ki smo jih zbrali v času delovanja naprave membranske kapacitivne deionizacije. Z analizo rezultatov meritev smo ugotavljali učinkovitost razsoljevanja, tj. odstranjevanja ionov iz vzorcev. Rezultati so pokazali, da so se koncentracije ionov med procesom čiščenja odpadnih vod z membransko kapacitivno deionizacijo v nekaterih primerih znatno znižale že po nekaj minutah delovanja sistema. Poleg omenjenega smo izvedli tudi kemometrijsko karakterizacijo vzorcev. Nameni raziskave so bili preučiti, ali med vzorci obstajajo pomembne razlike, poiskati povezave med spremljanimi parametri: prisotnostjo različnih ionov, razsoljevanjem in rekuperacijo vode, časom trajanja posamezne faze in pretokom raztopine v posamezni fazi. Izvedli smo korelacijsko analizo, analizo variance (ANOVA), Mann Whitney test, analizo glavnih osi (PCA), hierarhično razvrščanje (CA) in metodo večfaktorske linearne regresije (MLR). Z večfaktorsko linearno regresijo smo naredili tri modele in ugotovili, da se modelne vrednosti zelo dobro ujemajo z eksperimentalnimi vrednostmi. Ključne besede: odpadne vode, membranska kapacitivna deionizacija, učinkovitost razsoljevanja, prevodnost, kemometrijska klasifikacija, kemometrijska karakterizacija, hierarhično razvrščanje, metoda glavnih osi, večfaktorska linearna regresija.
Keywords: odpadne vode, membranska kapacitivna deionizacija, učinkovitost razsoljevanja, prevodnost, kemometrijska klasifikacija, kemometrijska karakterizacija, hierarhično razvrščanje, metoda glavnih osi, večfaktorska linearna regresija
Published in DKUM: 01.06.2015; Views: 1824; Downloads: 182
.pdf Full text (5,22 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica