| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Model za oceno scenarijev za povečanje digitalnih kompetenc dijakov v splošni gimnaziji v republiki sloveniji
Srečko Zakrajšek, 2021, doctoral dissertation

Abstract: V doktorskem delu smo raziskovali možnosti za pridobivanje in povečanje digitalnih kompetenc dijakov v slovenski splošni gimnaziji. Digitalne kompetence sodijo med najbolj nujne kompetence v sodobni družbi in šola ima pri pridobivanju le-teh pomembne naloge. Pripravili smo različne scenarije, ki omogočajo povečanje (pridobivanje) digitalnih kompetenc dijakov v splošni gimnaziji v Republiki Sloveniji, ter jih ocenili z modelom, ki smo ga razvili po metodi DEX (Decision EXpert), ki je večkriterijska, hierarhična, kvalitativna metoda za modeliranje odločitvenega znanja, in s programom DEXi. Ta model omogoča oceno primernosti in učinkovitosti izobraževalnih scenarijev za pridobivanje digitalnih kompetenc in upošteva tudi posebnosti v različnih okoljih. V modelu smo pripravili, strukturirali in medsebojno povezali različne atribute, ki vplivajo na pridobivanje in povečanje digitalnih kompetenc. Pri izbiri atributov in izdelavi kriterijev so nam pomagali eksperti iz slovenskih izobraževalnih institucij, pri validaciji modela pa so sodelovali strokovnjaki iz slovenskih splošnih gimnazij. Ustreznost modela smo validirali z anketiranjem strokovnjakov iz gimnazij in ugotovili, da popolnoma dosega načrtovane zahteve. Opravili smo tudi oceno izvedbe programa posameznih gimnazij s stališča pridobivanja in povečanja digitalnih kompetenc dijakov in to v času pred prehodom na poučevanje na daljavo in v času poučevanja na daljavo ter tudi pri tej raziskavi ugotovili, da model ustrezno oceni stanje in spremembe in da se je v času prehoda šolanja na daljavo pridobivanje digitalnih kompetenc v splošnih gimnazijah izboljšalo za približno eno oceno na lestvici od 1 do 5.. Z modelom je mogoče zelo dobro oceniti različne scenarije in je lahko v pomoč pri uvajanju in optimizaciji sistema, ki omogoča pridobivanje in povečanje digitalnih kompetenc dijakov v gimnaziji. Z ustrezno dopolnitvijo bi bilo model mogoče uporabiti tudi za ocenjevanje izobraževalnih scenarijev drugih izobraževalnih ustanov.
Keywords: digitalne kompetence, izobraževalni scenarij, gimnazija, dijaki, hierarhični model, DEX
Published in DKUM: 08.06.2022; Views: 135; Downloads: 30
.pdf Full text (5,21 MB)

2.
Uporaba večkriterijskih odločitvenih modelov za ocenjevanje kakovosti ponudbe turističnih kmetij
Majda Potočnik, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Obravnavani problem - kakovost ponudbe turističnih kmetij - smo razgradili na podprobleme oziroma parametre (kriterije) kakovosti ponudbe. Določili smo hierarhično strukturo štiridesetih kriterijev; vrhovni kriterij je alternativa, ki jo ocenjujemo – »turistična kmetija«. Podrejena kriterija sta »gost« in »gostitelj«. »Gostu« podrejeni kriteriji so »prostor«, »usluge« in »dodatna ponudba«; le-te sestavljajo še nižje ležeči kriteriji. »Gostu« podrejen je tudi kriterij »ponovno«. »Gostitelju« podrejena kriterija sta »načrti« in »zadovoljstvo«; slednji je razgrajen na podkriterije. V predhodni študiji (Potočnik 2006) smo izvedli anketo na sedmih slovenskih turističnih kmetijah: A, B, C, D, E, F in G, v katerih so anketirani gostje in gostitelji določili pomembnost posameznih parametrov kakovosti ponudbe turističnih kmetij in ocenili kakovost posameznih kriterijev turistične ponudbe ter skupno kakovost posameznih kmetij. Na osnovi izvedene primerjave ocen, ki so jih anketiranci dali posameznim parametrom turistične ponudbe določene kmetije in splošnemu vtisu o skupni kakovosti te kmetije, sklepamo na verodostojnost in uporabnost tako pridobljenih podatkov. Z metodo DEX smo v programu DEX-i razvili kvalitativni večkriterijski odločitveni model za ugotavljanje kakovosti ponudbe turističnih kmetij in ga v praksi preizkusili na vzorcu izbranih anketiranih kmetij. Izid so ocene kakovosti ponudbe posamezne turistične kmetije in razvrstitev kmetij po kakovosti. Od sedmih so štiri kmetije dobile najvišjo možno kvalitativno oceno »zelo dober«; to so kmetije B, C, F in G. Dve kmetiji: A in D sta ocenjeni z »dober«, kmetija E pa z »dober; zelo dober«. Izid za kmetijo E je posledica primankljaja podatkov s strani gostitelja. Tak izid dokazuje, da je model DEX uporaben tudi v primeru pomanjkljivih podatkov in nas napotuje k razmisleku o vzrokih in posledicah: »kaj - če«. Kmetije smo v modelu DEX lahko razvrstili po kakovosti od najboljše do najslabše; prvo mesto si delijo B, C, F in G, peto pa kmetiji A in D. Kmetija E je posebna kategorija. Izidi dokazujejo, da model DEX omogoča ocenitev in rangiranje alternativ – turističnih kmetij – po kakovosti njihove ponudbe in zato odločevalcu predstavlja ustrezen pripomoček. Nov večparametrski odločitveni model za potrebe vrednotenja kakovosti ponudbe turističnih kmetij smo v programu »Expert Choice« razvili s tehniko AHP. V praksi smo model preizkusili na istem vzorcu turističnih kmetij. Tudi kvantitativni model AHP je omogočil ocenitve turističnih kmetij glede na kakovost njihove ponudbe in rangiranje kmetij po kakovosti. Kmetije so v AHP razvrščene: najboljša kmetija F z oceno 0,155 zaseda prvo mesto. Kmetiji B in C sta ocenjeni enako, obe z oceno 0,150 in delita drugo mesto. Na četrto mesto se uvršča kmetija G z oceno 0,149, na peto A z oceno 0,139, na šesto D z oceno 0,130 in E na zadnje, sedmo mesto z oceno 0,127. Ugotavljamo, da je sedem kmetij v modelu AHP za kakovost turistične ponudbe dobilo šest različnih numeričnih ocen; samo dve kmetiji: B in C, se z enako oceno uvrščata na isto mesto. Istih sedem kmetij je v modelu DEX dobilo le dve opisni oceni: »dober« in »zelo dober«, kmetija E pa oceno »dober; zelo dober«. Kmetije B, C, F in G, ki si v modelu DEX delijo prvo mesto, vse z enako oceno »zelo dober«, so pri AHP uvrščene od prvega do četrtega mesta. Kmetiji A in D v modelu DEX delita šesto mesto, v modelu AHP pa pa sta uvrščeni na peto (A) in šesto (D). Kmetija E ima v modelu DEX zaradi pomanjkanja podatkov s strani gostitelja »dvojno« oceno »dober; zelo dober«, medtem ko se pri modelu AHP zaradi istega razloga uvršča na zadnje, sedmo mesto. Oba modela: DEX in AHP omogočata ocenitev kakovosti ponudbe turističnih kmetij. Izidi v obeh modelih kažejo na podobno razvrstitev kmetij po kakovosti. Uporaba modela AHP omogoča natančnejše ocene in natančnejše razvrščanje kmetij. Na tej osnovi sklepamo, da je model AHP primernejše orodje za ocenitev kakovosti ponudbe turističnih kmetij in
Keywords: kakovost ponudbe turističnih kmetij, parametri turistične ponudbe, večparametrski odločitveni model, analitični hierarhični proces (AHP), metoda DEX
Published in DKUM: 13.06.2016; Views: 1561; Downloads: 261
.pdf Full text (3,17 MB)

3.
ODLOČITVENI MODEL ZA IZBOR VODILNE MEDICINSKE SESTRE BOLNIŠNIČNEGA ODDELKA
Tadeja Grabner, 2015, master's thesis/paper

Abstract: Magistrsko delo obravnava odločitveni model, s katerim si bomo pomagali poiskati primernega vodja bolnišničnega oddelka zdravstvene organizacije. Vsakodnevno se soočamo s pomanjkanjem kadrov, vendar nihče nepomisli, da ima pri vodenju oddelka pomembno vlogo ravno vodilna medicinska sestra. Ta mora imeti sposobnosti dobre organizacije, zato je najti takšno medicinsko sestro, ki ima znanje na vseh področjih od zdravstva do managementa, zelo težko. S slabo vodjo pridejo tudi ostale težave, kot so nemotiviranost ostalih zaposlenih, nestrokovna izvedba zdravstvenih procesov, bolniški staleži, zmanjšana uspešnost samega oddelka. Da bi se izognili tem težavam, moramo poskrbeti za skrbno pripravljene razgovore, ki od nas zahtevajo ogromno časa in priprav. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je prikazano okolje, za katerega smo reševali problem.Gre za Univerzitetni klinični center Ljubljana, podrobneje Oddelek za akutno in komplicirano hemodializo. V empiričnem delu s pomočjo programa Dexi prikažemo proces izbire vodje bolnišničnega oddelka. Rezultate smo kritično analizirali in uredili. Naše ugotovitvesmo predstavili vodji Centra za hemodializo, ki je v tem primeru odločevalec.
Keywords: večkriterijski hierarhični odločitveni model, metodologija Dexi, vodilna medicinska sestra, hemodializa.
Published in DKUM: 26.06.2015; Views: 1248; Downloads: 123
.pdf Full text (1,09 MB)

4.
Uporaba simulacijskega modela in večkriterijske odločitvene analize pri planiranju silvopastoralnih sistemov na degradiranih območjih
Drago Brumec, 2014, dissertation

Abstract: Preučili smo različne scenarije za ustrezno ureditev okolja degradiranega območja z vzpostavitvijo drevesno pašnega sistema. Preučili smo možnost reje navadnega jelena (Cervus elaphus) in damjaka (Dama dama) v obori. Za potrebe naše študije primera smo razvili integrirani tehnološko-ekonomski deterministični simulacijski model, ki ocenjuje ekonomsko izvedljivost naložbe. Primerne scenarije smo v nadaljevanju študije ovrednotili z večkriterijsko odločitveno analizo. Pri njej smo uporabili dve metodi: metodo DEX in analitični hierarhični proces (AHP). Simulacijski model je sestavljen iz treh osnovnih modelov: modelnih kalkulacij pridelave krme, simulacijski model vzreja divjadi (navadni jelen in damjak) in simulacijski model obora. Simulacijski model lahko simulira različne scenarije za obdobje 30 ali 50 let. Z oceno večkriterijske odločitvene analize EC = 0,054 in DEXi oceno = odlično, se je scenarij 160 za obdobje 50 let izkazal kot najbolj primeren za ureditev okolja. Scenarij vključuje ekološko rejo navadnega jelena v drevesno pašnem sistemu, naselitev vseh 4-ih območij v prvem letu in košute namenjene za prodajo. Drevesno pašni sistem vključuje drevesne vrste gorski javor (Acer pseudoplatanus), veliki jesen (Fraxinus excelsior), divja češnja (Prunus avium) in črna jelša (Alnus glutinosa) z gostoto 248 dreves/ha (62 od vsake naštete drevesne vrste/ha), namenjene sečnji po 50 letih.
Keywords: simulacijski model, večkriterijska odločitvena analiza, analitični hierarhični proces (AHP), metoda DEX, drevesno pašni sistem, divjad, obora
Published in DKUM: 17.02.2014; Views: 2410; Downloads: 290
.pdf Full text (9,14 MB)

5.
IMPLEMENTACIJA SPLETNEGA SISTEMA ZA PODPORO ODLOČANJU Z UPORABO METODE AHP
Tomaž Rajh, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljen proces odločanja, osnovne metode odločanja, in najpogosteje uporabljene večparametrske odločitvene metode. Podrobneje je opisan analitični hierarhični proces (AHP). Opisan je razvoj spletne aplikacije za podporo odločanju po metodi AHP. Predstavljena je arhitektura in delovanje aplikacije ter orodja in tehnologije, s katerimi je aplikacija implementirana. Na primeru je opisana uporaba aplikacije za konkreten odločitveni problem in predstavitev rezultatov.
Keywords: analitični hierarhični proces, sistem za podporo odločanju, odločitveni model, spletna rešitev
Published in DKUM: 19.04.2013; Views: 2022; Downloads: 168
.pdf Full text (1,44 MB)

6.
RAČUNALNIŠKO PODPRTA VEČKRITERIJSKA IZBIRA IN OCENJEVANJE DOBAVITELJA
Jože Manfreda, 2011, final seminar paper

Abstract: Podjetje plinarna Maribor ima sedež v Mariboru in izvaja storitve s svojo skupino strokovnjakov na področju plinske tehnike. Pri gradnji novih plinovodov in hišnih priključkov nastajajo prekopi asfaltnih površin, zato podjetje izbira in ocenjuje najboljšega dobavitelja med gradbenimi podjetji za asfaltiranje prekopov. Namen dela diplomskega seminarja je pripraviti odločitveno podlago za izbiro najboljšega dobavitelja za asfaltiranje prekopov s pomočjo izgrajenega večkriterijskega odločitvenega modela in računalniško podprtega večkriterijskega odločanja. V teoretičnem delu smo prikazali izhodišča izbire in ocenjevanja dobavitelja in poteka asfaltiranja ter računalniško podprtega večkriterijskega odločanja. Večkriterijsko odločanje je primerno za reševanje našega odločitvenega problema, ker smo imeli veliko število kriterijev in atributov in nam intuitivno odločanje več ne zadošča. Na podlagi pridobljenih podatkov smo v praktičnem delu izvedli raziskavo s programoma Web-HIPRE in Expert Choice. Pri tem smo uporabil metode za večkriterijsko odločanje: SMART, SWING, SMARTER, neposredno določanje uteži, vrednostne funkcije in metodo AHP. Odločanje po več kriterijih hkrati je potekalo na podlagi petih alternativ (dobavitelj A, dobavitelj B, dobavitelj C, dobavitelj D in dobavitelj E), petih kriterijev (stroški, tehnični, kakovostni, finančni kriterij in kriterij ugodnosti) in štirinajstih atributov (cena blaga in storitev, plača zaposlenih, odzivnost na povečanje zmogljivosti, zanesljivost tehnologije, proizvodne zmogljivosti, certifikati družine ISO, odzivnost na reklamacije, čas opravljene storitve, število zaposlenih, čisti prihodek od prodaje, čisti dobiček ali izguba obračunskega obdobja, bančne garancije, plačilni pogoji in dosedanje sodelovanje). Strukturirali smo odločitveno drevo za oba programa. Določili smo uteži za kriterije; najpomembnejši je finančni kriterij, saj so mu strokovnjaki določili največji pomen. Upoštevali smo preference do alternativ ter naredili sintezo končnih vrednosti. Na koncu smo primerjali rezultate računalniških programov ter ugotovili, da je pri obeh na prvem mestu alternativa dobavitelj A. Programa sta primerna za reševanje našega odločitvenega problema.
Keywords: // Izbiranje dobaviteljev // Ocenjevanje dobaviteljev // Kriteriji //Atributi // Alternative // Odločanje // Metode // Večkriterijsko odločanje // Odločitveni model // AHP - Analitični hierarhični proces // SMART // SWING // SMARTER // Analiza občutljivosti // Expert Choice // Web-HIPRE //
Published in DKUM: 10.11.2011; Views: 2402; Downloads: 151
.pdf Full text (700,89 KB)

7.
VEČPARAMETERSKI MODEL OCENJEVANJA ENERGETSKIH RASTLIN ZA PREDELAVO V BIOPLIN
Peter Vindiš, 2010, dissertation

Abstract: Za potrebe planiranja in odločanja pri pridelavi in predelavi energetskih rastlin v bioplin je bil razvit integriran računalniško podprt deterministični simulacijski model BIOPLIN. Simulacijski model BIOPLIN se sestoji iz treh glavnih modelov: modelnih kalkulacij pridelave energetskih rastlin, simulacijski model predelave energetskih rastlin v bioplin ter simulacijski model proizvodnje električne in toplotne energije iz bioplina. Razviti sistem omogoča oceno ekonomske upravičenosti predelave posameznih energetskih rastlin v bioplin. Rezultati simulacijskega modela v nadaljevanju predstavljajo vhodne podatke za večkriterijsko odločitveno analizo. Pri tem sta bili uporabljeni dve metodi: metoda DEX-i in analitični hierarhični proces (AHP). Z večkriterijskimi modeli, smo glede na vhodne podatke in kriterije, ocenjevali energetske rastline. Analiza je pokazala, da je z uporabo trenutnega modela najbolj ustrezna alternativa uporabljena za energetske rastline za proizvodnjo bioplina koruza. Koruza ima najboljšo večkriterijsko oceno EC = 0,248 in DEX-i ocena = ustrezna. Koruzi sledi sirek z večkriterijsko oceno EC = 0,201 in DEX-i oceno = manj ustrezna. Sledijo sončnica z večkriterijsko oceno EC = 0,151 in DEX - i oceno = manj ustrezna, sladkorna pesa EC = 0,150 in DEX-i oceno = manj ustrezna, ščir EC = 0,127 in DEX-i oceno = neprimerna in kot zadnja topinambur EC = 0,123 in DEX-i oceno = neprimerna. Rezultati raziskave analiziranih energetskih rastlin kažejo enak vrstni red rangiranja z uporabo odločitvenih orodij DEX-i in AHP. Rezultati simulacije predstavljajo dovolj kakovostno podatkovno osnovo za nadaljnji razvoj večkriterijskih odločitvenih modelov.
Keywords: simulacijski model, večkriterijska odločitvena analiza, metoda DEX-i, analitični hierarhični proces - AHP, energetske rastline, bioplin
Published in DKUM: 07.05.2010; Views: 5974; Downloads: 641
.pdf Full text (1,49 MB)

Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica