| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Morfometrična analiza medvrstnih križancev ploščiča, Abramis brama in androge, Blicca bjoerkna : magistrsko delo
Rok Pekušek, 2023, master's thesis

Abstract: Namen naloge je bil s pomočjo geometrijske morfometrije analizirati variabilnost v obliki in velikosti osebkov vrst ploščič (Abramis brama), androga (Blicca bjoerkna) in njunih potencialnih križancev. Analizo morfološke variabilnosti smo opravili na osebkih, ki smo jih pridobili iz Ledavskega in Šmartinskega jezera. Analizo oblike smo izvedli na vzorcu skupno 66 osebkih, od tega jih je 19 prihajalo iz Ledavskega jezera, preostalih 45 pa iz Šmartinskega jezera. Osebke smo s pomočjo literature predhodno uvrstili v eno od vrst, diagnostično vrednost so imeli morfološki znaki: število plavutnic v podrepni plavuti, število lusk med pobočnico in hrbtno plavutjo, število lusk na pobočnici. Skupno smo klasificirali 31 ploščičev, 5 androg, 29 medvrstnih križancev in 1 rdečeoko (Rutilus rutilus). V statistični obravnavi smo osebke ponovno razvrstili v operacijske taksonomske enote na podlagi rezultatov analize glavnih komponent in s temi skupinami operirali čez preostale teste in analize. Razporeditev osebkov v analizi PCA v prepoznavne skupine smo preverili z metodo K-means. Na osebkih smo izvedli linearno diskriminantno analizo, skupine smo definirali na podlagi razvrščanja v skupine v analizi PCA. V raziskavi smo preučevali velikost osebkov, njihovo obliko in alometrijo. S statističnimi testi smo dokazali, da se med osebki ločeno po vrstah oziroma operacijskih taksonomskih enotah pojavlja statistično signifikantna razlika v velikosti. Velikost osebkov ločeno po vrstah si je sledila od največjih androg, rdečeoke, križancev, do najmanjše skupine ploščičev. Informacijo o obliki rib smo iz podatkovnega niza pridobili s Prokrustovo analizo in jo naknadno analizirali z analizo glavnih komponent. Ugotovili smo, da je prvih 10 glavnih komponent pojasnilo 95 % variance. V nadaljnje teste smo vključili prve štiri glavne komponente, ki so skupno pojasnile dobrih 80 % variance v obliki. Vzdolž prvih dveh komponent so se osebki razporedili v operacijske taksonomske skupine, vzdolž tretje in četrte komponente ni bilo prisotnega razporejanja po operacijskih taksonomskih skupinah. Na koncu smo preverili še vpliv alometrije na posamezno operacijsko taksonomsko enoto in ugotovili, da alometrija v celotnem vzorcu vpliva na obliko osebkov, ločeno po skupinah pa na obliko nima vpliva. Raziskava je pokazala jasno ločene razlike med operacijskimi taksonomskimi enotami v obliki telesa rib. Determinacija z dihotomnim ključem je prepoznala določene osebke križancev kot ploščiče. Za natančno določitev vrste, bi bilo potrebno opraviti genetske analize, ki bi pokazale vrstno pripadnost osebkov kot tudi introgresijo genov materinskih vrst.
Keywords: Abramis brama, Blicca bjoerkna, geometrijska morfometrija, hibridizacija
Published in DKUM: 23.03.2023; Views: 438; Downloads: 20
.pdf Full text (2,76 MB)

2.
Primerjava različnih algoritmov po vzoru obnašanja netopirjev : diplomsko delo
Žan Grajfoner, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo se osredotočili na algoritme po vzorih iz narave. Opisujemo evolucijske algoritme, katerih navdih je bila Darwinova teorija o boju za obstanek, in algoritme inteligence roja, ki črpajo navdih iz obnašanja roja živali v naravi. Primerjali smo osnovni algoritem po vzoru obnašanja netopirjev in hibridno različico algoritma po vzoru obnašanja netopirjev. Raziskali smo razlike med osnovnima arhitekturama obeh algoritmov, pripadajoče parametre, kot tudi področja uporabe obeh algoritmov. Primerjavo smo izvedli na praktičnem primeru optimizacije desetih testnih funkcij na treh različnih dimenzijah problema (10, 20, 30). Prav tako smo raziskali vpliv različnih velikosti populacije (20, 30, 50) pri obeh algoritmih. Ugotovili smo, da so rezultati optimizacije hibridne različice algoritma boljši od standardne različice algoritma.
Keywords: algoritem po vzoru obnašanja netopirjev, evolucijski algoritmi, hibridizacija, inteligenca roja, računska inteligenca.
Published in DKUM: 04.09.2019; Views: 1625; Downloads: 153
.pdf Full text (1,53 MB)

3.
4.
Uporaba primerjalne genomske hibridizacije kot diagnostične metode v medicinskem genetskem laboratoriju : prva uporaba na različnih kliničnih vzorcih
Alenka Erjavec Škerget, Špela Stangler Herodež, Andreja Zagorac, Boris Zagradišnik, Nadja Kokalj-Vokač, 2011, original scientific article

Abstract: Purpose: Comparative genomic hybridization (CGH) is a molecular- cytogenetic technique used to identify chromosomal imbalances throughout a genome. Due to its complexity, the use of CGH as a regular diagnostic technique is limited to only a few diagnostic laboratories. In this study, we evaluated the potential applications of CGH as a diagnostic method in different post-natal clinical samples. Methods: Ten patients were recruited with submicroscopic chromosomal abnormalities ranging in size from 3.9 to 37 Mb. For the purpose of confirmation, CGH was applied to five cases where molecular karyotyping with MLPA was previously utilized to detect chromosome aneuploidy. To date, CGH was largely used for the identification of the complex karyotype in haematological malignancies. Results: In eight cases of haematological malignancies, we were able to resolve complex karyotypes with CGH. Utilizing CGH as a diagnostic tool, we detected chromosomal imbalances larger than 8 Mb. In addition, we confirmed all chromosomal aneuploidies that were previously detected with MLPA from embryonic tissues obtained from aborted fetuses. In this tissue, the cells were not mitotically active, and therefore, were inappropriate for the conventional cytogenetics. Conclusion: Because CGH is technically demanding and time consuming, this technique is likely to be inappropriate for screening purposes. However, we found that CGH may be very useful in sporadic cases, where the sample material is not mitotically active or in cases with complex karyotypes. Therefore, our results confirmed that CGH may be useful in laboratories that are unable to use micro-array CGH for economic reasons.
Keywords: primerjalna genomska hibridizacija, medicinska genetika, diagnostična metoda
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1507; Downloads: 35
URL Link to full text
This document has many files! More...
This document is also a collection of 1 document!

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica