1. Krmiljenje proizvodnih enot in porabnikov s sistemom za upravljanje z energijoGorazd Ledinek, 2018, diploma project paper Abstract: Trendi in napovedi velike rasti rabe električne energije v svetu, vse bolj spodbujajo razvoj ne le proizvodne tehnologije, ampak tudi tehnologije za optimizacijo rabe električne energije z razvojem sistemov za upravljanje z energijo (v nadaljevanju EMS - »Energy Management Systems«). Slednji obetajo ne le optimizacijo proizvodnje in rabe električne energije in s tem prihranke, ampak tudi možnost izvajanja storitev fleksibilne proizvodnje in rabe energije tako za potrebe trga z energijo kot tudi za potrebe upravljavcev prenosnih in distribucijskih omrežij [23].
Osnova izvedbe tovrstnih sistemov je komunikacija s porabniki in proizvodnimi enotami. Ta nam preko meritev relevantnih fizikalnih veličin omogoča napovedovanje proizvodnje in porabe električne energije. Na podlagi napovedi lahko nato ročno (uporabnik sam/preprosti EMS) ali avtomatsko (pametni EMS) sprejmemo ustrezne odločitve in na koncu ponovno preko komunikacijskih povezav krmilimo proizvodne enote in porabnike.
Glavni izziv pri izvedbi komunikacijske povezave z napravami predstavljajo raznolikost naprav na trgu, mnogoterost uporabljenih komunikacijskih tehnologij in protokolov ter velika možnost izbire tehnologij hranjenja in obdelave merjenih podatkov.
Cilj tega projekta je bil fizično in komunikacijsko povezati porabnike in proizvodne enote znotraj eksperimentalnega sistema v Laboratoriju za energetiko FERI. S tem omogočiti meritve ključnih fizikalnih veličin in krmiljenje teh naprav za potrebe razvoja inteligentnega EMS nove generacije, hkrati pa zagotoviti stalno spremljanje (monitoring) vseh naprav v eksperimentalnem sistemu. Keywords: Krmiljenje porabnikov, krmiljenje proizvodnih enot, upravljanje z energijo, sistem za upravljanje z energijo, EMS, hišna avtomatizacija Published in DKUM: 07.02.2019; Views: 1993; Downloads: 148
Full text (2,21 MB) |
2. Koncept razvoja novega izdelka z metodo vitkega okvirjaTjaša Brdnik Zdolšek, 2018, master's thesis Abstract: Magistrsko delo prikazuje analizo razvoja izdelka s pomočjo metode vitkega okvirja. V teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljen razvoj izdelka od iskanja ideje, predstavitev invencij ter razčlenitev posameznih faz vitkega okvirja. V praktičnem delu je predstavljeno področje hišne avtomatizacije s fokusom na Z-Wave protokol, nato pa je s pomočjo vitkega okvirja analizirana smotrnost razvoja izdelka, predstavljene so posamezne komponente ter predvidena finančna struktura. Z omejitvami, sprejetimi v okviru magistrske naloge, je bilo ugotovljeno, da na trgu obstaja premajhna potreba za začetek razvoja navedenega izdelka, saj ugotovljena potreba po izdelku ni zadostna, da bi se projekt ekonomsko izplačal. Keywords: Vitki okvir, koncept razvoja izdelka, kreiranje idej, hišna avtomatizacija, Z-Wave Published in DKUM: 17.01.2019; Views: 1298; Downloads: 124
Full text (1,53 MB) |
3. Razvoj wi-fi vhodno/izhodnih modulov za sisteme hišne avtomatizacijeBlaž Recek, 2017, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga prikazuje postopek razvoja in izdelave vhodno/izhodnih modulov ter
njihovo vključitev v sistem hišne avtomatizacije Domoticz, z uporabo brezžičnega omrežja Wi-
Fi in protokola MQTT. Hišna avtomatizacija temelji na modelu z osrednjo enoto in
vhodno/izhodnimi moduli. Osrednja enota z naloženim sistemom Domoticz pošilja sporočila
modulom, na katere se le-ti ustrezno odzovejo. Moduli lahko delujejo kot aktuatorji ali
senzorji. Domoticz vsebuje uporabniški vmesnik, s katerim je mogoč oddaljen dostop do hišne
avtomatizacije in s tem nadzor uporabnika nad celotnim sistemom. Z uporabljenim
protokolom MQTT je zagotovljen nemoten in zanesljiv prenos podatkov med posameznimi
enotami hišne avtomatizacije. Keywords: Hišna avtomatizacija, MQTT, Wi-Fi modul, Domoticz Published in DKUM: 04.09.2017; Views: 1403; Downloads: 143
Full text (1,95 MB) |
4. Razvoj in integracija brezžičnih vhodno/izhodnih modulov v sistem hišne avtomatizacije openhabDominik Sedonja, 2017, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava razvoj in izdelavo brezžičnih vhodno/izhodnih modulov ter njihovo integracijo v odprtokoden sistem hišne avtomatizacije openHAB. Celoten sistem hišne avtomatizacije je zgrajen hierarhično, pri čemer centralna enota (računalnik Raspberry Pi 3) s poslanimi sporočili vpliva na delovanje vhodno/izhodnih modulov. Komunikacija med centralno enoto in moduli je izvedena z uporabo brezžičnega Wi-fi omrežja in MQTT-protokola. Centralna enota, na kateri se izvaja sistem hišne avtomatizacije openHAB, mora biti za delovanje priključena v internetno omrežje. S tem je posledično omogočen oddaljen dostop preko mobilne aplikacije do programa openHAB in oddaljeno upravljanje izdelanih vhodno/izhodnih modulov. Keywords: hišna avtomatizacija, openHAB, brezžični moduli, ESP8266, MQTT Published in DKUM: 04.09.2017; Views: 2198; Downloads: 188
Full text (1,95 MB) |
5. Analiza uporabnosti sistemov hišne avtomatizacijeDamijan Golež, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu so predstavljeni najbolj uporabni sistemi hišne avtomatizacije. Podana je primerjava žičnih, brezžičnih in samozadostnih (energy harvesting) rešitev. Prav tako je predstavljen praktični primer projekta hišne avtomatizacije s poudarkom na avtomatizaciji razsvetljave in senčil z uporabo komponent CyBro-2-230, LC-DC, Bio-8R4, Raspberry Pi, Prima SoloDALI in Prima Duo DALI. Na koncu je predstavljena še izdelava ekonomske upravičenosti uporabe posameznih sistemov hišne avtomatizacije ter meritve modulov TCM300 in LEA-T1000. Keywords: hišna avtomatizacija, pametne hiše, pametna razsvetljava, krmiljenje senčil, pametne inštalacije, brezžične komunikacije Published in DKUM: 28.09.2016; Views: 61734; Downloads: 245
Full text (1,89 MB) |
6. MULTIFUNKCIJSKI VGRAJENI SISTEM ZA HIŠNO AVTOMATIZACIJOGregor Nikolić, 2016, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je opisan razvoj samostojnega multifunkcijskega vgrajenega sistema za hišno avtomatizacijo, ki se električno napaja iz že obstoječega električnega omrežja in ga je mogoče vgraditi v že obstoječo infrastrukturo stavb. Sistem je grajen z mislijo na družbeno odgovornost, v smislu ekonomije, ljudi in do okolja.
Vgrajeni sistem omogoča več funkcionalnosti, kot je kapacitivna tipka, brezstična komunikacija NFC, brezžična povezljivost Z-Wave, relejski vklop in odklop priključenih porabnikov, svetlobni odziv oziroma osvetlitev za ustvarjanje ambienta ter neposredno merjenje električne moči, ki jo troši priključen porabnik. Z vso to funkcionalnostjo in še posebej z možnostjo oddaljenega merjenja električne energije in vpliva na porabnika, lahko smotrno in učinkovito vplivamo na porabo električne energije.
Opisano je načrtovanje posameznih sklopov, ki tvorijo celoto. Relevantni vplivni standardi so opisani in predstavljeni ter upoštevani pri načrtovanju prototipnega izdelka, ki je v celoti predstavljen v nalogi. Opravljene so bile meritve, ki so predstavljene in analizirane. Keywords: Multifunkcijski vgrajen sistem, hišna avtomatizacija, pametna omrežja, brezstična komunikacija NFC, kapacitivno stikalo, oddaljen nadzor, merilnik porabe moči Published in DKUM: 25.08.2016; Views: 2559; Downloads: 760
Full text (5,71 MB) |
7. Načrtovanje in izvedba pametne hiše z mikrokrmilnikom ArduinoAndrej Perko, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi sta predstavljena načrtovanje in izvedba hišne avtomatizacije na obstoječi električni inštalaciji. Naloga prikazuje stanje pred izvedbo, načrtovanje, postopek predelave in stanje po izvedbi. Prikazan je pregled že obstoječih rešitev in predstavljen stroškovni izračun za obravnavani objekt.
Projekt je zasnovan na podlagi osebnih želja ter finančnih in tehničnih zmožnosti. Sistem je sestavljen iz večjih podsistemov, ki so bili sprva izdelani kot posamezni moduli in kasneje združeni v celoto. Končni izdelek je sistem, ki skrbi za pregled, upravljaje in daljinski nadzor stanovanjskega objekta.
Pri izdelavi projekta bodo obravnavani problemi in omejitve zaradi uporabe obstoječih komponent. Predstavljeni so doseženi cilji po končani izvedbi projekta in možnosti razširitve sistema. Keywords: hišna avtomatizacija, pametni dom, oddaljeni nadzor Published in DKUM: 23.10.2015; Views: 2691; Downloads: 652
Full text (6,25 MB) |
8. METODOLOGIJA MODELIRANJA IN TVORBE IZVORNE KODE VMESNIKOV POVEZLJIVIH VGRAJENIH NAPRAVSašo Vinkovič, 2015, doctoral dissertation Abstract: V doktorski disertaciji predstavimo metodologijo, s katero je mogoče s pomočjo označevalnega jezika podati opis funkcionalnosti in lastnosti poljubne vgrajene naprave. Zasnova funkcionalnega profila omogoča pretvorbo v izvorno kodo programskega jezika ANSI C, ki je primerna za prevajanje na vgrajenih napravah z omejeno prostorsko in računsko zmogljivostjo. Razvit je nov komunikacijski protokol XMC, ki je namenjen prenosu sporočil med vgrajeno napravo in oddaljenim sistemom. Prav tako je razvit nov jezik XMDD, s katerim opišemo funkcionalni profil vgrajene naprave. Glavna prednost protokola XMC je njegova fleksibilnost in neodvisnost od tipa naprave. Primeren je za naprave z omejeno količino bralnega pomnilnika, reda nekaj K zlogov in omejeno računsko močjo. Postopek na podlagi slovarja funkcionalnosti in lastnosti vgrajene naprave, brez poseganja v bazično programsko opremo vgrajene naprave, omogoča dostop do vseh funkcionalnosti in lastnosti povezljive vgrajene naprave. S tem zagotavlja povezljivost na manj zmogljivih napravah, ohranja enako proizvodno ceno ter s programerskega vidika pregledno in fleksibilno nadgradnjo bazične izvorne kode brez vnosa redundance. Postavljene hipoteze smo potrdili z laboratorijskim poskusom na dveh vgrajenih napravah, hladilniku in pečici. Časovno odzivnost smo preizkusili z razvojem ogrodja, ki omogoča identifikacijo in upravljanje naprav, zasnovanih s protokolom XMC. Z njim lahko dostopamo do vseh funkcionalnosti povezljive naprave, ki so določene s profilom naprave. Ključna lastnost storitveno usmerjene arhitekture je ukazni tolmač, ki zagotavlja integracijo z obstoječimi ogrodji ter tvorbo novih funkcij in aplikacij z združevanjem različnih funkcionalnosti posameznih aparatov. S predlaganim pristopom tvorbe izvorne ter razvojem različnih orodij smo v disertaciji predstavili in razvili celovit postopek gradnje programske opreme, ki je primerna za povezljive vgrajene naprave z okrnjeno količino delovnega in bralnega pomnilnika. Keywords: komunikacijski protokol, internet stvari, hišna avtomatizacija, funkcionalni profil, pametna naprava, tvorba izvorne kode, vgrajeni sistem, storitveno usmerjena arhitektura, identifikacija naprave Published in DKUM: 07.04.2015; Views: 2854; Downloads: 173
Full text (3,01 MB) |
9. |
10. |