Search the digital library catalog

Abstract: Slovenija je dežela gozdov, ki pokrivajo skoraj 60 % njene površine, zato ni presenetljivo, da je lesena gradnja v Sloveniji v porastu. V diplomskem delu sem projektiral enodružinsko dvonadstropno leseno montažno hišo z dimenzijami 9,32 m x 12,95 m. Upošteval sem lastno težo, koristno obtežbo, sneg in veter. Prav tako sem izračunal togost sten in celotne konstrukcije. Ostrešje je narejeno iz špirovcev, kapnih leg, slemenskih leg, izolacije, parnih ovir in kritine. Stene so okvirnopanelne, sestavljene iz lesene nosilne konstrukcije, izolacije, mavčno-vlaknenih plošč in zaključnih slojev. Medetažne plošče so sestavljene iz nosilcev, izolacije iz mavčno-vlaknenih plošč in zaključnega sloja. Obtežbe v posameznih etažah se prenesejo na lesene nosilce, ki sestavljajo medetažne plošče. Sile medetažnih plošč se prenesejo najprej na okvirnopanelni sistem in nato na temelje. Izvedel sem kontrolo tlačnih napetosti pravokotno na vlakna in uklon pokončnikov. Na koncu sem izračunal še horizontalne pomike etaž.
Keywords: gradbeništvo, lesene hiše, okvirno-panelni sistem, montažna hiša
Published in DKUM: 01.06.2023; Views: 540; Downloads: 105
Full text (2,92 MB)

Abstract: Zaprte osebe so visoko samomorilno ogrožene – količnik samomora je pri zaprtih osebah za 12 % višji kot v splošni populaciji, samomor pa velja tudi za najpogostejši razlog smrti v zaporih. Posledično so pravosodni policisti bolj izpostavljeni samomorom in samomorilnem vedenju kot splošna populacija, pri čemer to velja predvsem za tiste pravosodne policiste, ki svoje delo opravljajo v 12-urnih izmenah. Namen magistrske naloge je raziskati, kako pravosodni policisti doživljajo samomorilno vedenje zaprtih oseb, s poudarkom na samomorih in poskusih samomora. Specifični cilji raziskave zajemajo raziskovanje njihovih reakcij na emocionalnem, vedenjskem in kognitivnem nivoju ter preučevanje psihološke podpore, ki jim je ponujena v okvirih njihove delovne organizacije ter psihološke podpore, ki jo prejemajo v zasebnem življenju ob soočanju s tovrstnimi dogodki. V raziskavo smo vključili moške pravosodne policiste, ki delajo v 12-urnih izmenah. Raziskava je osnovana na principih kvalitativnega raziskovanja; po načelih pristopa utemeljene teorije smo analizirali 11 poglobljenih intervjujev, pri čemer so intervjuji v povprečju trajali 55 minut. Po prvotnem kodiranju vseh intervjujev smo pridobili 1281 navedkov in 56 kod. Iz začetnih 56 kod smo oblikovali 14 konceptov, na podlagi katerih smo oblikovali model oz. utemeljeno teorijo. Model hiše je sestavljen iz petih delov hiše, ki predstavljajo različne vidike izkušenj pravosodnih policistov s samomorilnim vedenjem zaprtih oseb. Ti vidiki so (i) temelji hiše, ki vključujejo koncepte prepričanja pravosodnih policistov o samomorilnem vedenju zaprtih oseb, pripravljenost pravosodnih policistov na soočanje s samomorilnim vedenjem zaprtih oseb in razumevanje svoje vloge pri ukrepanju ob samomorilnem vedenju zaprtih oseb, (ii) stene hiše, ki vključujejo koncepte odnosi med pravosodnimi policisti, preobremenjenost pravosodnih policistov, zaznano pomanjkanje podpore vodstva po dogodku samomora in doživljanje izmenskega dela, (iii) sobe v hiši, ki vključujejo koncepte odnos pravosodnih policistov do zaprtih oseb, doživljanje samomora zaprte osebe, doživljanje dogajanja po samomoru zaprte osebe in počutje pravosodnih policistov po samomoru zaprte osebe, (iv) streha hiše, ki vključuje koncepta razvoj mehanizmov za soočanje s samomori zaprtih oseb in trda koža pravosodnih policistov ter (v) dimnik hiše, ki vključuje koncept mnenje o psihološki podpori po samomoru zaprte osebe. Model predstavlja celostno razumevanje tega, kako pravosodni policisti doživljajo samomore zaprtih oseb. Prikazuje vpetost izkušnje dogodka samomora v splošno funkcioniranje pravosodnih policistov znotraj dejanskih in psiholoških sten zaporskega sistema, poleg tega pa pojasnjuje potencialno vlogo psihologov pri nudenju podpore pravosodnim policistom pri soočanju s samomorilnim vedenjem zaprtih oseb.
Keywords: Pravosodni policisti, samomorilno vedenje, zaprte osebe, utemeljena teorija, poglobljeni intervju, Model hiše
Published in DKUM: 27.09.2018; Views: 1672; Downloads: 410
Full text (1,61 MB)

Abstract: Diplomsko delo je namenjeno predstavitvi energetske oskrbe enostanovanjske hiše z uporabo alternativnih virov energije. Izvedena je izbira toplotne črpalke, vodne turbine in sončne elektrarne za samooskrbo z električno energijo. Podana je tudi ocena stroškov investicije ter čas povrnitve investicije.
Keywords: Energetska oskrba enostanovanjske hiše, sončna elektrarna, vodna elektrarna, ogrevanje s toplotno črpalko, stroškovna analiza.
Published in DKUM: 22.05.2018; Views: 2103; Downloads: 228
Full text (2,17 MB)

Abstract: Projektna naloga obravnava zasnovo majhne hiše za umetnika, ki je locirana v Prekmurju. Predstavljeni so kriteriji za arhitekturo majhnih hiš, njihove prednosti in slabosti ter rešitve pri tovrstni gradnji. Pri načrtovanju arhitekturne zasnove smo se posvetili rešitvam gradnje majhne hiše, ki uporabniku omogoča udobno življenje. Ker je objekt zasnovan za umetnika, obsega tudi prostor, namenjen njegovemu ustvarjanju. Cilj idejne zasnove je torej bil poleg bivalnega dela oblikovati tudi takšen prostor, ki bo umetniku nudil vse, kar potrebuje za svoje delo.
Keywords: arhitektura, majhne hiše, minimalna kvadratura, atelje, panonska hiša
Published in DKUM: 29.08.2017; Views: 1387; Downloads: 289
Full text (23,01 MB)

Abstract: Nasilje v družini predstavlja eno bolj deviantnih vedenj v družbi. Ta vedenja včasih razumemo samo kot odklonska, večinoma pa kot sankcionirana za prekrške ali kazniva dejanja. Udeleženci (priče ali žrtve) nasilja v družini so pogosto tudi mladi. To je skupina ljudi, ki jim moramo zaradi njihove ranljivosti posvečati posebno pozornost. Kakšno je stališče mladih v kontekstu prepoznavanja znakov kaznivih dejanj nasilja v družini, prepoznavanje pomoči žrtvam in skrb za njih je ključnega pomena, saj je od tega odvisna njihova pripravljenost naznanjanja teh kaznivih dejanj in pričanja v postopkih. V raziskavi na območju celotne Republike Slovenije in vzorcu 199 mladih starih od 15 do 30 let je bilo ugotovljeno, da mladi dobro prepoznajo znake kaznivega dejanja nasilje v družini. Mladi prav tako dokaj dobro poznajo različne oblike pomoči žrtvam nasilja v družini, nekoliko slabše pa ocenjujejo delo odgovornih za zaščito žrtev. Zato bi bilo treba več narediti za promocijo dobrih in uspešnih praks zaščite žrtev nasilja v družini. Večjo obveščenost o prepoznavanju znakov kaznivih dejanj bi bilo treba nameniti mladim starim od 15 do 20 let. Na področju ozaveščanja o možnostih pomoči žrtvam, bi morali biti moški cilja populacija, saj so o možnostih pomoči slabše ozaveščeni kot ženske. Na področju oskrbe žrtev pa bi morali pričam v postopkih odgovorni dajati tudi povratne informacije o zaključku postopka, saj v obratnem primeru lahko pride do napačnega sklepanja o zaključku na podlagi percepcije nezanesljivih virov in sprejetju stališča o neučinkovitosti pristojnih institucij.
Keywords: nasilje, nasilje v družini, preprečevanje, varne hiše, krizni centri, mladi, stališča, diplomske naloge
Published in DKUM: 27.10.2016; Views: 1680; Downloads: 269
Full text (611,66 KB)