1. Testiranje herbicidnega učinka biostimulatorja na rastlinski podlagi : magistrsko deloŽan Fuks, 2022, master's thesis Abstract: V poskusu smo testirali herbicidni učinek biostimulatorja na rastlinski podlagi – Stopeco® (organsko gnojilo z rastlinskimi izvlečki) in primerjali učinek različnih odmerkov pripravkov na podlagi snovi glifosat, pelargonske kisline, ocetne kisline in olja agrumov na različnih lokacijah po Sloveniji v vinogradih, sadovnjakih in na njivi, spomladi leta 2022. Namen poskusa je bil dokazati, da lahko uporaba pripravka Stopeco® služi kot ena izmed alternativnih metod zatiranja plevelov. Testiranje herbicidnega učinka smo izvedli v dveh stopnjah. V prvi aplikaciji smo uporabili nižje odmerke pripravka Stopeco® in ugotovili statistično manjšo učinkovitost od pripravka na podlagi snovi glifosat ter na obravnavanjih z višjimi odmerki dobili statistično višjo ali enako učinkovitost od ostalih obravnavanih alternativnih pripravkov. Herbicidni učinek pripravka Stopeco® se je pri številnih testiranih plevelih gibal od 15 do 50 % na celotni plevelni populaciji posameznega obravnavanja. V drugi aplikaciji pa smo testirali višje odmerke pripravka Stopeco® in dobili rezultate skupne učinkovitosti zatiranja plevelov med 60 in 90 %, kar se lahko skorajda primerja z učinkovitostjo pripravka na podlagi snovi glifosat. Herbicidni učinek biostimulatorja Stopeco® je višji pri večjih odmerkih in učinkovitost zatiranja je boljša na širokolistne plevele kot na ozkolistne plevele. Glede na rezultate, uporaba pripravka Stopeco® predstavlja eno izmed potencialnih alternativnih možnosti zatiranja plevelov.
Keywords: herbicidni učinek, biostimulator, Stopeco®, pleveli, herbicidi
Published in DKUM: 28.09.2022; Views: 769; Downloads: 133
 Full text (2,68 MB) |
2. Preučevanje delovanja herbicidov za zatiranje plevelov v pšenici (Triticum aestivum L.)Tanja Voga, 2019, undergraduate thesis Abstract: V rastni dobi leta 2017 smo izvedli poljski poskus, kjer smo preučevali stopnjo učinkovitosti različnih herbicidov za zatiranje nekaterih plevelov v pšenici (Triticum aestivum L.). Pri tem nas je zanimalo tudi, ali stopnja zatiranja plevela vpliva na višino pridelka. Poudarek je bil predvsem na analizi učinkovitosti za zatiranje navadnega srakoperca (Apera spica-venti) in njivske stoklase (Bromus arvensis). Preučiti smo želeli delovanje pri nas pogosto uporabljenih herbicidov, kot so Atlantis TCM WG®, Hussar Plus®, Axial One®, Pallas®, Aliance® in Trinity®. Rezultati analize so pokazali, da imajo preučevani herbicidi različno stopnjo zatiranja navadnega srakoperca in njivske stoklase, te razlike v stopnji učinkovitosti zatiranja plevelov med različnimi herbicidnimi programi pa povzročijo znatne razlike v višini pridelka pšenice. Najvišji pridelek smo dobili pri obravnavanju s herbicidom Atlantis TCM WG® (6799,7 kg ha-1), ta je hkrati učinkovito zatrl tako njivsko stoklaso (96,2 %) kot navadni srakoperec (98,7 %). Najslabši rezultat smo pričakovali pri pripravku Trinity®, ki ni bil uporabljen v zanj optimalni fenološki fazi, a smo ga dosegli pri pripravku Axial one®. Ta je v primerjavi s pripravkom Trinity® bolje zatrl navadni srakoperec in njivsko stoklaso, a je imelo to obravnavanje tudi manjši pridelek.
Keywords: pšenica / herbicidi / odpornost / zatiranje plevelov / pridelek
Published in DKUM: 11.09.2019; Views: 1735; Downloads: 195
Full text (684,59 KB) |
3. Učinkovitost herbicidov za zatiranje invazivnih plevelov v koruziNejc Hrastnik, 2018, bachelor thesis/paper Abstract: V letu 2016 je bil izveden poljski poizkus, v katerem se je analizirala učinkovitost herbicidov za zatiranje 25 vrst invazivnih plevelov v posevku koruze. Testirani herbicidi so vsebovali aktivne snovi: tembotrion, tienkarbazon, mezotrion, izoksaflutol, pendimetalin, metolaklor in terbutilazin. Invazivne plevelne vrste, ki so bile posejane v medvrstni prostor koruze, so bile nabrane na območju celotne Slovenije. Učinkovitost herbicidov smo analizirali v dveh razvojnih fazah koruze (BBCH 13 in BBCH 15). Večina testiranih herbicidov je pri večini plevelov dosegla učinkovitost v razponu med 60 in 95 %. Stopnja učinkovitosti herbicidov je imela statistično značilen učinek na pridelek koruze.
Keywords: koruza, herbicidi, invazivni pleveli, učinkovitost
Published in DKUM: 10.09.2018; Views: 1249; Downloads: 138
Full text (1,15 MB) |
4. UČINKOVITOST HERBICIDOV ZA ZATIRANJE IZBRANIH INVAZIVNIH PLEVELNIH VRST V KORUZIMarta Brest, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: V poljskem poskusu, ki je bil izveden v letu 2009, smo preučevali, kako uporaba različnih herbicidov vpliva na učinkovitost zatiranja plevelov v koruzi (Zea mays L.). V poskusu smo preučevali deset invazivnih plevelov, ki smo jih posejali med vrstami koruze. Tretirali smo v treh terminih in uporabili smo 24 herbicidov. Izvedli smo vizualno ocenjevanje učinkovitosti herbicidov. Glede na rezultate lahko zaključimo, da z uporabo preučevanih herbicidov dovolj učinkovito zatremo preučevane invazivne vrste plevelov. Najboljše rezultate smo dobili pri herbicidih Lumax in Acris+Break Thru.
Keywords: koruza, invazivni pleveli, herbicidi, zatiranje, učinkovitost
Published in DKUM: 22.07.2016; Views: 1607; Downloads: 129
Full text (1,60 MB) |
5. Razgradnja pesticidov z naprednimi oksidacijskimi postopkiInes Tement, 2015, undergraduate thesis Abstract: V okviru problematike razgradnje pesticidov, ki se skladiščijo v prsti in vodah, smo v diplomski nalogi na osnovi eksperimentov ugotavljali razgradnjo predhodno izbranega pesticida, ki ga lahko detektiramo v UV/VIS področju. Razpad le-tega oziroma razgradnjo smo spremljali s pomočjo naprednega oksidacijskega postopka, ob prisotnosti ultravijolične svetlobe. Spremljali smo razgradnjo herbicida piklorama, ki se uporablja za zatiranje ali uničevanje širokolistnih plevelov, dreves in grmovja. Eksperimente smo izvajali v reaktorju ob prisotnosti ultravijolične (UV) žarnice pri različnih eksperimentalnih pogojih, spremljali smo: koncentracijo piklorama v raztopini, moč UV-žarnice in koncentracijo vodikovega peroksida. Učinkovitost razgradnje piklorama smo spremljali z UV/VIS spektroskopijo in s plinsko kromatografijo podprto z masno spektrometrijo. Na podlagi dobljenih rezultatov analiznih metod lahko zaključimo, da smo s pomočjo šaržnega reaktorja z vgrajeno UV-žarnico ob prisotnosti vodikovega peroksida, kakor tudi brez vodikovega peroksida, uspeli razgraditi raztopino piklorama. Strupenost piklorama, tj. pred in po obdelavi, smo testirali z akutnim testom strupenosti z bakterijami Vibrio fischeri in vodnimi bolhami Daphnia magna. Glede na izvedena testa se toksičnost raztopine piklorama po obdelavi bistveno ne poveča.
Keywords: pikloram, pesticidi, herbicidi, napredni oksidacijski postopki, postopek H_2 O_2/UV.
Published in DKUM: 27.10.2015; Views: 2214; Downloads: 218
Full text (1,95 MB) |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
