| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Simulacijski model intraaortne balonske črpalke
Boris Tomanič, 2021, master's thesis

Abstract: Uvod: Intraaortna balonska črpalka (IABP) je bila uvedena v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja, z namenom zdravljenja hudih bolezni, npr. srčnega popuščanja in kardiogenega šoka. Še vedno je pogosta metoda zdravljenja nujnih bolezenskih stanj v enotah za intenzivno oskrbo. Metode: V zaključnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Z eksperimentalnim delom smo izdelali simulacijski učni model intraaortne balonske črpalke. V magistrskem delu smo povprašali še naše sodelavce o tipičnih spremenljivkah na sami napravi. Rezultati: Rezultati so pokazali uspešno zdravljenje z IABP kot podpori srčni mišici. Z ugodnimi hemodinamskimi učinki izboljša kardio-cirkulatorno stanje pacienta. Znanje, ki smo ga preverili pri zaposlenih, nas ni prepričalo o tem, da imajo le-ti dovolj pridobljenih informacij in znanja za delo z IABP. Izdelali smo učni simulacijski model, ki bo služil za predstavitev in demonstracijo delovanja IABP. Razprava in sklep: Delo z IABP zahteva določena specifična znanja, saj ne gre za vsakdanjo uporabljeno metodo zdravljenja. Predlagamo dodatna izobraževanja na področju zdravljenja pacienta z IABP na simulacijskem modelu, ki smo ga tudi izdelali.
Keywords: IABP, mehanična podpora, srce, hemodinamika, simulacijski model
Published: 22.11.2021; Views: 49; Downloads: 4
.pdf Full text (1,05 MB)

2.
Intratekalna analgezija ob splošni anesteziji za laparoskopske ginekološke operacije: vpliv na mikrohemodinamiko, stresni odgovor in bolečino
Marko Zdravković, 2020, doctoral dissertation

Abstract: Izhodišče Mikrohemodinamsko dogajanje in regionalna dostava kisika sta v anesteziologiji pomembna zaradi povezave med moteno mikrocirkulatorno funkcijo in slabšim perioperativnim izhodom. Kljub manj boleči laparoskopski kirurški tehniki v primerjavi s klasično “odprto” kirurgijo pa bolnice po laparoskopskih ginekoloških operacijah občutijo hudo bolečino v 40% do 65% primerov. Dodatek intratekalne anelgezije k splošni anesteziji bi teoretično lahko izboljšal mikrocirkulacijo in perioperativno zdravljenje bolečine ter zmanjšal stresni odgovor. Metode Bolnice (n=102), ki so imele načrtovano laparoskopsko ginekološko operacijo, smo naključno razvrstili v tri skupine. Prejele so kombinacijo splošne anestezije z nizkim odmerkom intratekalne analgezije (NOIA: 7,5 mg levobupivakaina in 2,5 μg sufentanila) ali zelo nizkim odmerkom intratekalne analgezije (ZNOIA: 3,75 mg levobupivakaina in 2,5 μg sufentanila) ali zgolj splošno anestezijo (kontrolna skupina). Uporabili smo 3 minutni zažemni test in s spektroskopijo blizu infrardečega spektra izmerili tkivno oksigenacijo in opredelili mikrocirkulatorno funkcijo v m. brachioradialis in m. triceps surae v treh časovnih točkah: pred uvodom v splošno anestezijo, 5 minut po trahealni intubaciji in 15 minut po začetku pnevmoperitoneja. Primarni mikrohemodinamski izidi so bili: (1) primerjava spektroskopsko dobljenih mikrohemodinamskih parametrov med skupinami; (2) primerjava mikrovaskularnih trendov v mišicah nog s tistimi v mičicah rok znotraj skupin; in (3) korelacija krvnega tlaka s hitrostjo povratka tkivne oksigenacije po zažemnem testu. Trije primarni cilji s področja lajšanja bolečine so bili: (1) poraba sufentanila med operativnim posegom; (2) poraba piritramida za zdravljenje pooperativne bolečine; in (3) ocena bolečine z 11 točkovno številčno lestvico (od 0 do 10). Za oceno zgodnjega stresnega odgovora smo določili nivo kortizola in glukoze v serumu pred in med operacijo. Rezultati Med tremi skupinami ni bilo razlik v mikrohemodinamskih parametrih na podlahti. Na merilnem mestu na nogi so imele bolnice v skupinah z dodatkom intratekalne analgezije že pred uvodom v anestezijo počasnejšo hitrost tkivne reoksigenacije po zažemnem testu (NOIA 34 ±16 %/min, p=0,002; ZNOIA 36 ±13 %/min, p=0,006) v primerjavi s kontrolno skupino (52 ±27 %/min). Med splošno anestezijo smo opazili poslabšanje mikrocirkulatorne funkcije v vseh skupinah in razlik med njimi več ni bilo zaznati, med laparoskopijo pa smo zaznali pomembno zmanjšanje hitrosti tkivne reoksigenacije po zažemnem testu v skupini z NOIA (14 ±11 %/min) v primerjavi z ZNOIA (22 ±11 %/min; p=0,023) in kontrolno skupino (24 ±17 %/min; p=0,040). Poraba sufentanila (mediana [interkvartilni razpon]) je bila 2,9 (0-4) μg/h v skupini z NOIA, 4,7 (3,2-9,2) μg/h v skupini z ZNOIA in 16 (11-23) μg/h v kontrolni skupini (p<0,001), poraba piritramida znotraj 24 ur po operaciji pa 2 (0-2,5) mg, 5 (0-7,5) mg in 7,3 (2,1-9,5) mg (p=0,001), v enakem vrstnem redu skupin. Pooperativna ocena bolečine je bila ves čas <3 zgolj v skupini z NOIA. Zadovoljstvo bolnic z anesteziološko oskrbo in sodelovanjem v raziskavi je bilo ocenjeno kot odlično. Med skupinami ni bilo razlik v nivoju kortizola in glukoze v serumu. Zaključki Ne glede na uporabljeno anesteziološko tehniko so bolnice ohranile ali imele izboljšano oksigenacijo in mikrocirkulatorno funkcijo v področju m. brachioradialis med laparoskopijo. V področju m. triceps surae pa sta bili oksigenacija in mikrocirkulatorna funkcija slabši. Dodatno zmanjšanje hitrosti reoksigenacije na nogi v skupini z NOIA je treba tolmačiti z razumevanjem simpatolitičnih učinkov spinalne analgezije, ki povečajo gostoto odprtih kapilar, kar skrajša difuzijske razdalje. Nižja hitrost toka krvi ob krajših difuzijskih razdaljah je mikrohemodinamsko ugodnejša. Uporaba nizkega odmerka intratekalne analgezije zmanjša porabo opioidnih zdravil za laparoskopske ginekološke operacije in zmanjša intenziteto pooperativne bolečine.
Keywords: kombinirana splošna in spinalna anestezija, spinalna analgezija, intratekalna analgezija, laparoskopska kirurgija, ginekologija, hemodinamika, mikrocirkulacija, tkivna oksigenacija, zadovoljstvo pacientov, stresni odgovor, zdravljenje bolečine, poraba opioidov, pospešeno okrevanje po operaciji, kortizol
Published: 17.07.2020; Views: 460; Downloads: 49
.pdf Full text (2,71 MB)

3.
Učinkovitost avtotransfuzije sistemske cirkulacije spodnjih okončin med simulacijo sinkope
Ivo Kaučič, 2017, master's thesis

Abstract: Uvod: Dvig nog je pogost in enostaven manever, ki se ga kot prva pomoč nudi osebi s kratkotrajno izgubo zavesti (sinkopi). Na ta način z gravitacijo povzročimo prenos krvi iz sistemske cirkulacije spodnjih okončin v srce (avtotransfuzijo), kjer se zaradi višjega pritoka krvi poveča iztis srca. Namen raziskave je bil ugotoviti razlike, ki se pojavljajo v hemodinamičnih spremenljivkah pri dvigu nog na različne naklone. Metode: V eksperimentalni študiji smo s pomočjo hemodinamičnega Task Force® monitorja na zdravih prostovoljcih simulirali sinkopo in ugotavljali iztis srca pri mirovanju (0°) ter naklonih nog 30°, 45° in 90°. Razlike smo ugotavljali s pomočjo Friedmanovega testa, post hoc pa s parnim Wilcoxonovim testom predznačenih rangov (z Bonferronijevo korekcijo) v programskem orodju IBM SPSS 22. Rezultati: Pri dvigu nog iz položaja 30° v 90° se je minutni iztis srca signifikantno dvignil za 0,5±0,6 l/min, kar je znašalo 7,56 % (Z = -2,417; p = 0,016). Statističnih razlik med položajema dvig 45° in 90° ni bilo, čeprav se je minutni iztis srca dvignil za 0,4±0,6 l/min (+5,97 %). Prav tako nismo ugotovili statističnih razlik pri primerjavi vrednosti frekvence srca oziroma iztisa srca pri različnih naklonih nog. Diskusija: Povečanje količine krvi v srcu povzroči povečanje iztisa, posledično pa se poveča tudi krvni tlak in prekrvavitev organov. V povprečju dosežemo najvišje povečanje minutnega iztisa srca, frekvence srca ter iztisa srca z dvigom nog na 90°, vendar lahko statistične razlike med dvigi nog lahko v tem trenutku potrdimo le v primeru minutnega iztisa srca pri dvigu nog na 30° in 90
Keywords: omedlevica, dvig nog, hemodinamika, minutni iztis srca, frekvenca srca
Published: 30.08.2017; Views: 861; Downloads: 90
.pdf Full text (2,10 MB)

4.
5.
HEMODINAMIČNE SPREMEMBE PRI ISHEMIČNEM PREKONDICIONIRANJU
Aljaž Holc, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil raziskati spremembe v sistemski in lokalni hemodinamiki človeških obtočil med manevrom oddaljenega ishemičnega prekondicioniranja. Predvsem sistoličnega in diastoličnega krvnega tlaka, minutnega iztisa srca, frekvence srca in regionalne tkivne oksigeniranosti. Izvedli smo eksperimentalno prospektivno raziskavo, izvedba pa je potekala v simulacijskem okolju. Gibanje vrednosti parametrov sistemske hemodinamike smo spremljali z monitorjem Task Force, reginalno oksigeniranost pa z napravo INVOS™ 5100c. Prvi nam ponuja kontinuirano merjenje krvnega tlaka v realnem času skupaj z merjenjem minutnega iztisa in frekvence srca s pomočjo bioimpendančne metode. Manever prekondicioniranja pa smo izvedli s pomočjo običajne manšete za oscilometrično merjenje krvnega tlaka. Ugotovili smo porast sistoličnega tlaka pri polovici in stagnacijo pri drugi polovici preiskovancev hkrati pa porast diastoličnega krvnega tlaka pri vseh preiskovancih. Frekvenca srca je porasla pri dveh preiskovancih, pri istih pa hkrati povzročila porast v minutnem iztisu srca. Pri preostalih so vrednosti stagnirale. Zabeležili smo močan padec tkivne oksigeniranosti pri vseh preiskovancih v fazi ko je manšeta napolnjena in preseganje začetnih vrednosti v fazi reoksigenacije kar poznamo kot pojav reakcijske hiperemije. Povzamemo lahko da manever oddaljenega prekondicioniranja sicer vpliva na parametre sistemske hemodinamike v pričakovani smeri vendar ne povzroča močnih nenadnih sprememb, ki bi utegnile ogrožati bolnika. Drugače je pri regionalni hemodinamiki kjer so bile spremembe precejšnje (tudi 50% razlike v rSO2). Raziskava je bila izvedena na zdravih posameznikih pri zavesti, zato ni bilo moč popolnoma izključiti psiholoških vplivov na parametre, ki so kljub konstantnem fizičnem okolju vsekakor bili prisotni.
Keywords: Ishemično prekondicioniranje, hemodinamika, krvni tlak, frekvenca srca, minutni iztis, oksigeniranost.
Published: 03.10.2016; Views: 1191; Downloads: 66
.pdf Full text (663,64 KB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica