1. Napredna funkcionalizacija vlaken : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeDolores Duh, 2022, undergraduate thesis Abstract: Tema diplomskega dela je funkcionalizacija bombažne in poliestrne tkanine z izbranimi substrati, ki med drugim, z namenom izboljšanja hidrofobnih in ognjevarnih lastnosti tekstilij na okolju prijazen in ekonomičen način, vključujejo nanodelce.
V namen doseganja hidrofobnosti pri bombažu ter poliestru tekstilije, so vzorci bili apretirani s silikonom, heksanom ter titanijevim dioksidom. V namen pridobivanja ognjevarnih lastnosti bombaža so se uporabili premazi iz silikona, natrijevega bromida, lizina in titanijevega dioksida, za poliester pa sta bila uporabljena premaza iz lizina in titanijevega dioksida. Naštete kemične spojine so bile uporabljene posamično ali kombinirano ter nanešene v 1−2 slojih na površino tekstilije.
Uspešnosti nanosov so bile testirane z uporabo gravimetrične metode, kjer je bilo opazovano, koliko nanosa se je na tekstiliji po sušenju obdržalo; goniometrije, kjer je bil opazovan stični kot med kapljico vode in apretirano površino tekstilije in tako opredeljena omočljivost; preprostega preliminarnega ognjevarnega testa, kjer je bila opazovana hitrost gorenja ter dolžina izgorelega vzorca. Izvedena je bila tudi ATR-FTIR tehnika, s katero se je na apretiranih vzorcih preverjala prisotnost določenih skupin in vezi, ki indicirajo posebne funkcionalnosti materiala.
Pridobljeni rezultati so podani v nalogi, medsebojno so primerjani in na podlagi njih so izpostavljene ugotovitve.
Keywords: nanomateriali, hidrofobnost, ognjevarnost, bombaž, poliester, funkcionalizacija tekstilij, silikon, titanijev dioksid, heksan, natrijev bromid, lizin
Published in DKUM: 25.04.2022; Views: 791; Downloads: 49
 Full text (1,17 MB) |
2. Izolacija aktivnih komponent iz semen chia z uporabo različnih tehnik ekstrakcijePolona Palčnik, 2018, undergraduate thesis Abstract: Superkritična ekstrakcija zaradi mnogih pozitivnih lastnosti nadomešča druge ekstrakcijske metode v prehrambeni, kozmetični, farmacevstki in kemijski industriji ter v industriji pijač. V zadnjem času se prehrambena industrija močno nagiba k uporabi tako imenovanih superživil oz. super hrane. Mednje spadajo tudi chia semena, saj so bogata z vitamini, minerali, antioksidanti in esencialnimi maščobami. V diplomskem delu smo izvedli ekstrakcijo maščobnih kislin iz belih chia semen. Kot alternativo ekstrakciji z organskimi topili, ki dajo produkt, obremenjen s topilom in so posledično potrebni nadaljnji postopki odstranjevanja topila iz produkta, smo uporabili ekstrakcijo s sub- in superkritičnimi fluidi.
Najprej smo izvedli ekstrakcijo olj iz semen s heksanom. Uporabili smo metodo ekstrakcije po Soxhletu. Sledila je subkritična ekstrakcija s propanom. Spremljali smo izkoristek ekstrakcij in ugotovili, da smo najvišjega dosegli pri subkritični ekstrakciji, pri pogojih P = 300 bar in T = 60°C. Izkoristek ekstrakcije po Soxhletu pa je bil primerljiv.
Analizo antioksidativne učinkovitosti smo izvedli z radikalsko metodo DPPH*, za določevanje esencialnih maščobnih kislin smo uporabili plinsko kromatografijo.
Ugotovili smo, da oljni ekstrakti iz semen chie nimajo visokega antioksidativnega potenciala, vsebujejo pa visok delež esencialnih maščobnih kislin. Na vsebnost maščobnih kislin v ekstraktu vplivajo sprememba tlaka in temperature ter polarnost topila. Nepolarnost propana in heksana je na ekstrakte vplivala tako, da so vsebovali visok delež maščobnih kislin, antioksidativen potencial pa je bil nizek.
Keywords: subkritična ekstrakcija, propan, heksan, maščobne kisline, chia semena
Published in DKUM: 12.11.2018; Views: 1778; Downloads: 161
Full text (3,20 MB) |
3. TERMODINAMSKE LASTNOSTI BINARNIH RAZTOPIN n-HEKSANA, n-HEPTANA IN n-OKTANAKatja Kržan, 2011, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo predstavili aparaturo za merjenje gostot pri povišanih tlakih in temperaturah. Z gostotomerom z nihajočo U-cevko smo merili nihajne čase čistega n-heksana, n-heptana in n-oktana ter njihovih binarnih mešanic. Iz dobljeni podatkov smo izračunali njihove gostote.
Gostote n-heksana, n-heptana in n-oktana ter njihovih binarnih mešanic smo izmerili pri temperaturah (303,15, 313,15, 323,15 in 333,15) K in pri tlakih (0,1, 10, 20 30 in 40) MPa.
Odstopanja eksperimentalnih vrednosti gostot n-heksana, n-heptana in n-oktana smo primerjali z vrednostmi iz literature. Iz gostot n-heksana, n-heptana in n-oktana ter njihovih binarnih mešanic smo izračunali presežne molske volumne, koeficient izotermne stisljivosti in prostorninski razteznostni koeficient. Predstavili smo odvisnost termodinamskih lastnosti n-heksana, n-heptana, n-oktana ter njihovih binarnih mešanic od temperature, tlaka in sestave.
Keywords: n-heksan, n-heptan, n-oktan, presežna molska prostornina, izotermna stisljivost, prostorninski razteznostni koeficient, gostota.
Published in DKUM: 06.10.2011; Views: 3459; Downloads: 134
Full text (1,41 MB) |
