Search the digital library catalog

Abstract: Food risk assessment plays an important role in protecting public health worldwide. Stakeholders involved in food risk assessment, such as national authorities, agencies, non-governmental organisations (NGOs), industry and consumers, need to properly understand the terminology of food risk assessment effectively. In this respect, the first part of the EU-FORA work programme (WP1) aimed to provide insights into the actual translation of two essential terms used in food risk assessment. ‘Hazard’ and ‘risk’ were first identified and compared between the English version of various food regulations and their equivalents in the national legislation of EU Member States. The comparison and critical evaluation revealed several inconsistencies. These inconsistencies could lead to misinterpretations, followed by errors in conducting risk assessments or communicating risks. We recommend that consistency is restored and maintained so that the message is properly communicated. The second part of the work programme (WP2) was focused on a specific area within chemical risk assessment (CRA). In this context, special attention was given to the impact of the food matrix on the bioaccessibility and bioavailability of heavy metals and metalloids. After collection and careful selection of data from scientific journals, a database with information on the bioaccessibility and bioavailability of cadmium (Cd), lead (Pb), mercury (Hg) and arsenic (As) in different food matrices was created for future statistical analyses related to dietary exposure.
Keywords: hazard, risk, food regulation, chemical contaminants, bioavailability, bioaccessibility, food matrix
Published in DKUM: 18.09.2023; Views: 476; Downloads: 30
Full text (1,96 MB)
This document has many files! More...

Abstract: Svetovna gospodarska kriza, ki se je začela sredi leta 2007 v Združenih državah Amerike (v nadaljevanju ZDA) s pokom nepremičninskega balona, je v veliki meri razgalila poslovanje bank v preteklih desetih letih in kot glavnega krivca za stanje gospodarstev pokazala prav na njih. S propadom investicijske banke Lehman Brothers v letu 2008 se je kriza še poglobila in povzročila najglobljo svetovno gospodarsko krizo po veliki recesiji v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Velike izgube, velikanski odpisi in izdatne državne pomoči so se vrstile povsod po svetu, da bi se pogasile posledice slabih vodstvenih odločitev in zgrešenega upravljanja s tveganji. Kriza je zelo prizadela tudi slovenske banke, a ne zaradi samih naložb v ameriške vrednostne papirje, temveč zaradi težav na strani virov financiranja (Košak, 2009, str. 10). Čeprav je, podobno kot v ostalih tranzicijskih državah, razvoj finančnega sistema tudi v Sloveniji napredoval relativno hitro, se je v času krize pokazalo, da je ta razvitost še vedno slaba. Slovenija je bila zelo odvisna od tujih virov financiranja, ki so se ob zaostrovanju finančne krize hitro zmanjševali. Poleg tega so bila slovenska podjetja v tistem času podkapitalizirana in odvisna od izvoznega povpraševanja, ki se je občutno zmanjšalo na globalni ravni. Z veliko recesijo v globalni kapitalistični ekonomiji v letih 2008 in 2009 smo bili v slovenski ekonomiji priča skokovitemu upadu izvoza in gospodarske rasti. Izvoz se je leta 2009 zmanjšal za 16 %, uvoz za 19 %, gospodarska rast je upadla za 7,9 % (Furlan, 2014). Dotok poceni tujega denarja se je začel ustavljati, gradbeni in nepremičninski balon se je začel spuščati. Tudi dvig brezposelnosti je bil strm: s 4,4 % leta 2008 na 9,6 % leta 2013. Zmanjševanje povpraševanja, hitro ohlajanje svetovnega gospodarstva in vračanje zapadlih dolgov so še okrepili likvidnostne težave podjetij in posledično bank, ki so se začele spopadati s povečanimi pritiski slabih dolžnikov. Slovenija se je tako v dvajsetih letih že drugič soočila s finančno krizo, ki je bila tokrat bistveno močnejša od tiste v zgodnjih devetdesetih letih. Pri tem se velikokrat zdi, da so bile banke, ki so imele jasno lastniško strukturo in mednarodni menedžment, praviloma uspešnejše in so tudi krizo prebrodile v hitrejšem času. Pokazalo se je tudi, da je bila do takrat veljavna regulativa finančnih trgov na ravni Evropske unije (v nadaljevanju EU) pomanjkljiva. V zelo kratkem času so se izvedle številne spremembe, s katerimi so evropski regulatorni organi spremenili obstoječa pravila in smernice nadzora finančnih institucij, prav tako pa so bile ustanovljene številne nove institucije, ki bodo v prihodnosti bedele nad njihovim poslovanjem. V iskanju krivcev in novih modelov korporativnega upravljanja bank so se tudi v Sloveniji pokazale bistvene razlike pri njihovi uspešnosti, ki so temeljile na strukturi lastništva, sestavi uprav in načinih nagrajevanja. V Sloveniji so pred krizo večinski tržni delež obvladovale banke v državnem lastništvu. Ta lastniški model je temeljil na pospešeni rasti posojil nefinančnim družbam. Letna stopnja posojil nefinančnim družbam se je od leta 2002 začela strmo zviševati (z 11,5 % leta 2002 na 37,5 % v letu 2008) in nikoli ni padla pod mejo 20 % na četrtletni ravni (European Banking Sector, 2013, str. 75). Zaradi krčenja depozitnih virov so se banke začele zadolževati v tujini in s tem še dodatno spodbudile posojilno ekspanzijo podjetjem in fizičnim osebam. Sredstva, ki so bila pridobljena na ta način, so bila uporabljena za različne špekulacije in prevzeme na podlagi visokega finančnega vzvoda. V povezavi s političnim vplivom so bila finančna sredstva v veliki meri posojena podjetjem v državni lasti, kjer so bile ocene kreditne sposobnosti in obvladovanje tveganj v času odobritve finančnih sredstev drugotnega pomena. V svetovnem merilu so to področje raziskovali številni avtorji in prišli do podobnih zaključkov glede uspešnosti bank v korelaciji s sestavo upra
Keywords: V letih od osamosvojitve dalje in v času pristopnih pogajanj z Evropsko unijo je bila Slovenija pogosto predstavljena kot država, ki se je izredno uspešno spopadla z razpadom Jugoslavije in izgubo takratnih izvoznih trgov. Po skorajda vseh ekonomskih statistikah je bil ekonomski razvoj Slovenije odličen, a po izbruhu svetovne finančne krize se je pokazalo, da je model, v katerem prevladujeta državno lastništvo in nizka raven tujih neposrednih naložb, zelo nevaren, saj v njem namesto tržnih zakonitosti velja asimetrija informacij in moralni hazard. Še posebej to velja za bančni sektor, ki ga v magistrski nalogi analiziramo na podlagi izbranih kazalnikov donosnosti in kazalnikov tveganja v obdobju 2009–2014.
Published in DKUM: 19.12.2016; Views: 1740; Downloads: 168
Full text (1,42 MB)

Abstract: Tveganje neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke večkrat enačimo s kreditnim tveganjem, vendar kreditno tveganje predstavlja le del tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke. Tveganje neizpolnjevanja nedenarnih obveznosti, kot eden izmed zvrsti tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke, vpliva na vrednost ekonomskega subjekta, bodisi neposredno (na sredstva in obveznosti) ali posredno (na ugled ekonomskega subjekta). Neizpolnjevanje nedenarnih obveznosti pa v določenem času vpliva na denarni tok ekonomskega subjekta, s čimer se ekonomskemu subjektu povečajo finančne težave. Največji vpliv poleg kreditnega tveganja ima tudi finančna nedisciplina ekonomskih subjektov. Neobvladovanje tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke predstavlja veliko nevarnost prenosa tveganja na sistematično tveganje v določenem ekonomskem prostoru ali celotni ekonomiji. Finančna kriza je zvišala stopnjo tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke pri vseh ekonomskih subjektih. Določeni dogodki, ki so se zgodili v RS, kot so zmanjšanje gradbene dejavnosti ter večje omejitve pri pridobivanju posojil, so tveganje neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke še bolj povečali. Likvidnostne težave ekonomskih subjektov so se vedno bolj povečevale. Mnogi ekonomski subjekti v RS so morali začeti insolventne postopke, kot so stečaj, prisilna poravnava ter likvidacija. Zaradi insolventnih postopkov pa bodo mnoge neporavnane obveznosti v nadaljnjih letih ostale »neporavnane«. Likvidnostne težave ekonomskih subjektov v RS so se zaradi tega začele še bolj povečevati, s čimer so se začele povečevati tudi neporavnane obveznosti ter s tem tveganje neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke. Obvladovanje tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke postaja vedno bolj pomembno, zaradi vedno večje rasti moralnega hazarda v RS. Prav tako postaja tudi večja potreba po regulatornem nadzoru tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke. Obvladovanje in spremljanje vpliva tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke na ekonomijo zelo pomembna za širši interes ekonomije. Magistrsko delo poudarja ta pomen in predstavlja primer vpliva tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke na slovensko ekonomijo.
Keywords: Tveganje neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke, tveganje neizpolnitve pogodbenih obveznosti, kreditno tveganje, finančna nedisciplina, plačilna nedisciplina, plačilna sposobnost, finančna kriza, gospodarska kriza, poslovne tendence, ekonomski trendi, moralni hazard, poslovna etika, obvladovanje tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke, obvladovanje tveganja neizpolnitve pogodbenih obveznosti, obvladovanje tveganj, finančno tveganje, obvladovanje finančnih tveganj
Published in DKUM: 28.08.2013; Views: 2729; Downloads: 178
Full text (1,15 MB)

Abstract: The Subprime crisis that occurred in 2007-2008, was the most disturbing and severe crisis since The Great Depression. The global stock market indexes and housing prices noted a sharp drop. Big corporations, conglomerates, defaulted, were acquired and bailed out, since they could not meet their financing obligations. Substantial number of people lost their jobs worldwide and a lot of sectors in the economy were struggling. Within this Bachelor seminar paper, it is presented how the credit rating agencies influenced the credit crunch. The main issue discussed in this seminar work is the role of the rating agencies in one of the greatest crushes in history. They (the agencies), actually, participated in creating the structured financial products, which during the housing bubble were increasingly trading. These structured financial products were very complex and highly risky and maybe, the most crucial cause of the crisis. First, in the seminar paper it is described how the agencies work and their origins. As in the last century, Standard and Poor’s and Moody’s, emerged to great power in the financial system with assigning ratings to issuers of debt. This position in the financial world that the agencies held, has brought many academicians to doubting the possible moral hazard problems within the credit ratings business. Furthermore, it is explained how the financial turmoil emerged and the trends that preceded the credit crunch. Questions regarding the role of the agencies in the securitization process are discussed. For instance, were the rating agencies biased; were the ratings on the structured financial products inflated and if so, what were the incentives for it? Several theories and empirical evidence has been put forward concerning the importance of the ratings in the securitization process. It is concluded in this paper, that the ratings assigned to the financial derivatives were inflated and the agencies noted increased returns from it, which presents the incentives of the agencies during the housing bubble. These empirical findings also indicate of moral hazard problem within the ratings system.
Keywords: Credit rating agencies, Financial crisis, Structured financial products, Securitization, Inflated ratings, Moral hazard
Published in DKUM: 29.11.2012; Views: 1795; Downloads: 120
Full text (749,27 KB)

Abstract: Naloga govori o makro in mikro ekonomskih dejavnikih, ki so vplivali na nastanek globalne finančne krize. Izpostavljeni so predvsem pojavi moralnega hazarda, zunanji dolg posameznih držav ter nepremičninski balon v ZDA. Avtor v nadaljevanju skuša dokazati, da velik del odgovornosti za nastanek aktualne globalne krize nosi neoliberalizem Miltona Friedmana (tržni fundamentalizem), katerega jedro doktrine je rušenje državnih regulatorjev trga. Na koncu dela je izpostavljeno nezadostno okrevanje Slovenije v primerjavi s ključnimi gospodarstvi kot sta ZDA in Nemčija, ter breme, ki so ga Sloveniji naložili propadli notranji menedžerski odkupi.
Keywords: Finančna kriza, moralni hazard, asimetričnost informacij, neoliberalizem
Published in DKUM: 03.05.2011; Views: 2898; Downloads: 255
Full text (796,31 KB)