| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
ZDRUŽEVANJE DUHOVNEGA IN MATERIALNEGA SKOZI KOMPLEMENTARNA NASPROTJA
Eva Žula, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Ljudje danes prebolevamo težko duhovno krizo. Vse bolj se odvračamo od duhovnih vrednot, varovanju okolja in naravnih virov posvečamo vse premalo pozornosti, vedno večji postaja problem revščine, mamil in kriminala, rastoča brezposelnost, gospodarska kriza itd. Zapiramo se vase, izoliramo od okolice in ne razmišljamo o vseh teh problemih, ki pestijo globalni svet. Zatiskamo si oči, češ »to se mene ne tiče in kaj pa sploh jaz kot posameznik lahko naredim ali premaknem«. Seveda bomo s takšnim delovanjem in ravnanjem povzročili samouničenje, kar nekje v podzavesti tudi slutimo. Tako imamo lahko v tej zmedi globalnih razsežnosti upanje samo, če spremenimo sami sebe, kar pa je najverjetneje najtežja naloga današnje civilizacije. Dejstvo namreč je, da je materialnost postala človekovo največje hrepenenje in zadovoljstvo. Morda bi tudi zato bilo potrebno več razmišljati o komplementarnih nasprotjih, ki so gibalo človekovega življenja in bivanja. Skozi to diplomsko delo smo poskušali osvetliti prav to tematiko v povezavi z likovno umetnostjo ter jo podkrepiti z zaključki izvedene likovne instalacije in performansa. Metode, ki smo jih uporabljali, so bile zelo različne in obsegajo diapazon od deskriptivne, zgodovinske, komparativne, do analiziranja, sintetiziranja in klasifikacije. Nismo pa se seveda mogli ogniti niti metodi generalizacije in specializacije, pa tudi abstrakcija in konkretizacija sta za bistvene lastnosti opisanih pojavov in pojmov bili potrebni. Uporabljali smo tako primarne kakor sekundarne in terciarne vire, na podlagi katerih razmišljamo o združevanju duhovnega in materialnega preko komplementarnih nasprotij.
Keywords: komplementarno, nasprotja, materialno, duhovno, barva, svetloba, harmonija
Published: 05.01.2010; Views: 1427; Downloads: 103
.pdf Full text (9,59 MB)

3.
POSLOVNA POGAJANJA Z JAPONCI
Tadeja Jamšek, 2011, master's thesis/paper

Abstract: V tej magistrski nalogi smo se ukvarjali s poslovnimi pogajanji na Japonskem. Japonska, ki je bila dolgo časa izolirana družba na otoku, izžareva veliko specifičnih značilnosti, ki se precej razlikujejo od evropske ali ameriške družbe, pa tudi drugih azijskih družb. Japonska je hierarhična družba, kjer se družbeni odnosi gradijo na osnovi spoštovanja starejših in nadrejenih. Posameznik v družbi nima večje vloge, saj je poudarek na kolektivnosti, zato tudi v pogajanjih nastopajo kot skupina, ki lahko šteje tudi do deset članov. Svoje pogajalce izbirajo glede na status in položaj, ki ga ima oseba v podjetju, pri tem pa za ženske za pogajalsko mizo ni prostora. Pogajanja z Japonci po navadi zahtevajo veliko časa, saj dajejo Japonci ogromno poudarka na podrobnosti v vseh pogajalskih fazah. Japonci so znani tudi po tem, da pri poslovanju nikoli ne tvegajo in so izjemno previdni. Vsaka njihova odločitev je vedno skupinsko sprejeta s soglasjem vseh hierarhičnih ravni od spodaj navzgor in utemeljena z zanesljivimi dejstvi ter analizami. Za Japonce je značilen miren, vljuden pogajalski slog, znani so tudi kot najmanj agresivni pogajalci. Med pogajanji težko rečejo »ne«, saj je njihov slog zelo posreden, zato se tudi izogibajo kazanju čustev. Veljajo za poštene in iskrene pogajalce, včasih pa delujejo precej pasivno, zaradi molčečnosti, ki pa ni mišljena kot tehnika zavajanja nasprotne strani, čeprav nekateri avtorji menijo drugače. Japonski pogajalci lahko tujce zmedejo tudi s postavljanjem zelo podrobnih in ponavljajočih se vprašanj, sami pa ob tem ne dajo veliko povratnih informacij. Na splošno iščejo Japonci harmonijo v odnosu, čeprav ni lahko pridobiti njihovega zaupanja. Za njih je zelo pomembno ohranjanje statusa in »obraza« oziroma časti in ugleda medtem, ko v želji po obojestranskem uspehu v integrativnih pogajanjih iščejo konsenz. Da bi mednarodni pogajalec uspel v pogajanjih z Japonci, je potrebno veliko potrpežljivosti, prepričljivosti, vljudnosti, skromnosti, osredotočanje na dolgoročne odnose in spoštovanje kulture. Če pri tem pride do spora, ni priporočljivo vključevati odvetnikov, saj slednje vidijo le kot sredstvo pri spodbujanju ciljev ene stranke in ne prispeva k harmoničnemu poslovnemu okolju. Na Japonskem imajo ustni dogovori še zmeraj velik pomen, čeprav se večinoma uporabljajo pisne pogodbe. Več kot sam podpis, jim pomeni izpolnjena obljuba, zvestoba in harmonija v odnosu, ki obenem predstavlja nekatere vrline Samurajev. Na pogajalčevo ozadje pa v največji meri vpliva kultura, saj le-ta pove kako in zakaj se ljudje obnašajo tako kot se. Japonsko uvrščamo med visoko kontekstne kulture, za katero je v komunikaciji značilno prepletanje besed, govorice telesa, posrednost in čustvena zadržanost. Besede in kretnje v različnih kulturah nimajo enakega pomena. Ko Japonci na vprašanje odgovorijo pritrdilno, to nikakor ne pomeni, da se s sogovornikom strinjajo, ampak samo, da razumejo povedano. Prav tako smeh ne pomeni vedno prijaznosti in odobritve, ampak lahko pomeni zadrego ali pomanjkanje razumevanja. Vsaka napaka v pogajanjih ima posledice na obeh straneh pogajalske mize, zato se od tujcev pričakuje, da poznajo protokolarna pravila, kadar vstopajo na Japonsko. Poslovne obleke morajo biti zelo konzervativne, pri pozdravu pa morajo biti zapeti vsi gumbi na obleki. Posebna protokolarna pravila veljajo tudi za izmenjavo vizitk, kjer je potreben priklon in sprejem vizitke z obema rokama v višini prsi, nakar je potrebno z vizitko ravnati enako spoštljivo kot z osebo, ki jo je izročila. Tudi pri izmenjavi daril je potrebna posebna pazljivost, saj lahko napačno darilo v napačnih okoliščinah meji na podkupovanje. V zadnjem času se govori tudi o razvoju japonskega managementa, ki vpliva na kulturo pogajanj in postavlja pod vprašaj tradicionalne lastnosti japonskega poslovanja in namiguje na približevanje ameriškemu načinu poslovanja. Teorija konvergence v tem smislu poudarja približevanje zahodnim državam, zaradi star
Keywords: Japonska, poslovna pogajanja, hierarhična družba, kolektivizem, soglasne odločitve, pogajalski slog, harmonija, Samuraji, kultura, protokol, management, konvergenčna teorija.
Published: 20.02.2012; Views: 2335; Downloads: 373
.pdf Full text (847,81 KB)

4.
ANALIZA IZBRANIH DEL SKLADATELJA JOSIPA ŠTOLCERJA SLAVENSKEGA
Rok Mikec, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je teoretično in je razdeljeno na dva dela. Prvi del se posveča skladatelju Josipu Štolcerju-Slavenskemu, njegovemu življenju in ustvarjanju ter kraju, iz katerega izhaja, in posebnostim ljudske pesmi v Međimurju. V drugem delu harmonsko analiziram izbrane skladbe skladatelja Štolcerja-Slavenskega in tudi sam harmoniziram tri međimurske ljudske pesmi. Skladbe za analizo so iz zbirke Pjesme moje majke. Izbral sem jih po nasvetu mentorja, red. prof. mag. Tomaža Sveteta, ljudske pesmi Klinček stoji pod oblokom, Vehni, vehni fijolica in Grad se beli, ki jih harmoniziram, pa sem izbral sam. Metodološko je diplomsko delo zasnovano na načelu iskanja arhivskih virov o življenju skladatelja Josipa Štolcerja-Slavenskega, ter primerjave arhivskih virov in doslej opravljenih raziskav, torej analize obstoječega poznavanja skladateljevega življenja in dela.
Keywords: Josip Štolcer-Slavenski Međimurje harmonija Međimurska ljudska glasba Klinček stoji pod oblokom Vehni, vehni fijolica
Published: 30.09.2013; Views: 897; Downloads: 93
.pdf Full text (6,43 MB)

5.
Vpliv ljudske glasbe pri skladbah ˝Josepha Haydna˝
Martina Jakšić Rodiger, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo namenja poseben poudarek ljudski glasbi iz obdobja klasicizma na področju srednje Evrope, ki je v takratnem času veljala za »popularno glasbo«. V magistrskem delu predstavljam najbolj znana dela Josepha Haydna, v katerih najdemo elemente ljudske glasbe oz. ljudskih melodij. Znano je, da je Joseph Haydn obdobje med leti 1761 in 1790 preživel kot kapelnik na dvoru Esterházy. Vpliv sosednjih držav (Madžarske in Hrvaške) je prikazal s skladbami, ki so osnovane in nato zgrajene na ljudskih pesmih gradiščanskih Hrvatov, Madžarov in Avstrijcev. V nalogi se sprašujem, v kakšni meri je Haydnova ustvarjalnost pogojena z ljudsko glasbo. Na podlagi analize Haydnovih skladb skuša magistrsko delo pojasniti pomen ljudske glasbe v skladbah dotičnega skladatelja. V obdobju klasicizma prevladuje absolutna glasba, za klasicizem kot glasbeni stil pa lahko rečeno, da je izgrajen na nemškem Liedu; pravzaprav je težko ločiti ljudsko od »umetne« oz. »klasične« glasbe. Celotni klasicizem je torej zasnovan na ljudski osnovi, to pa raziskujem v magistrskem delu. Metodološko je magistrsko delo zasnovano na osnovi treh različnih načel. Uvodoma se ukvarjam z zgodovinsko metodo, kjer je predstavljena biografija Josepha Haydna. Obravnavam tudi obdobje klasicizma, v katerem je skladatelj deloval, pa tudi ključne trenutke Haydnovega življenja, ko je prišel v stik z ljudsko glasbo. Pojasnjujem, kako je ljudska glasba našla mesto v klasičnih skladbah oz. klasičnih oblikah (sonata, variacije, rondo ...). Kot naslednjo metodo sem uporabila komparacijo oz. komparativno metodo. Skladb, ki vsebujejo ljudsko melodijo, je veliko. S primerjavo posameznih skladb je pojasnjeno, s katerega območja so prevzete in v čem je razlika med avstrijsko, hrvaško oz. madžarsko ljudsko glasbo, ki jo najdemo v Haydnovih delih. Neizogiben del magistrske naloge je tudi analiza skladb. V zadnjem poglavju dela predstavljam sedem oblikovno različnih skladb. Vsaka skladba je glasbeno in teoretično analizirana - analiza vsebuje več glasbenih parametrov, kot so harmonija, oblika ali forma, melodija, ritem, slog, orkestracija, instrumentacija, dinamika, tempo, agogika ...
Keywords: Joseph Haydn, ljudska glasba, Hrvaška, Avstrija, Madžarska, ljudska pesem, ljudska melodija, klasika, analiza, harmonija, ostinato, bordun, Esterházy.
Published: 08.08.2017; Views: 338; Downloads: 49
.pdf Full text (25,20 MB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica