1. Katalog polnaravnih travišč SlovenijeSonja Škornik, Igor Paušič, Branko Bakan, Mitja Kaligarič, 2023, scientific monograph Abstract: Monografija obravnava polnaravna travišča, ki v Sloveniji in v Evropi, predstavljajo reliktno tradicionalno kulturno krajino. V uvodu smo predstavili njihov zgodovinski razvoj in pomen. Za številna travišča je značilna visoka biodiverziteta. Zaradi drastičnega zmanjšanja njihovih površin so postali eni izmed najbolj ogroženih habitatov v Evropi in večji del jih je vključenih v prilogo I Direktive o habitatih. Predstavljen je tudi nov ukrep kmetijsko-okoljskih-podnebnih plačil “Pisan travnik”, ki smo ga razvili v okviru ciljno raziskovalnega projekta. Pomembno dodatno informacijo predstavljajo navedbe različnih uveljavljenih klasifikacij habitatnih tipov (sintaksonomska, Physis, EUNIS, FFH). Osrednji del knjige pa je namenjen podrobni predstavitvi posameznih oblik travišč: pokazateljskim rastlinam, ekologiji, razširjenosti, razlogom ogroženosti. Delo ima naslov katalog, saj je pregledno in bogato ilustrirano. Knjiga je namenjena tako strokovnjakom in raziskovalcem s področij biologije, ekologije, varstva narave, kmetijstva; študentom bioloških in ekoloških študijskih programov, kot tudi širši javnosti oz. bralcem, ki jih zanimajo narava in ohranjanje biotske pestrosti.
Keywords: polnaravna travišča, ekstenzivna travišča, travniki, pašniki, habitatni tipi Slovenije, Natura 2000, skupna kmetijska politika, kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila, rezultatske sheme, EUNIS habitatni tipi, sintaksonomija
Published in DKUM: 01.06.2023; Views: 911; Downloads: 306
 Full text (164,21 MB)
This document has many files! More... |
2. Primerjava klonalnih potez rastlinskih vrst vegetacije mezotrofnega travnika in prodišč : magistrsko deloSanja Zadravec, 2023, master's thesis Abstract: V pričujoči raziskavi smo primerjali klonalne poteze rastlin dveh habitatnih tipov (HT) z različno pogostnostjo in jakostjo motnje - ekstenzivnega mezotrofnega travnika (Physis koda 38.222 ʺsrednjeevropski higrozmezofilni nižinski travnik na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovkoʺ) z zmerno motnjo in rečnih prodišč (Physis koda 24.22 ʺredko porasli rečni bregovi in prodiščaʺ), kjer je motnja močneje izražena. Na travišču smo vzorčili 10 vegetacijskih popisov in določili 51 rastlinskih vrst. Podatke za prodišča smo pridobili iz baza popisov Katedre za geobotaniko FNM, UM, in so obsegali 10 vegetacijskih popisov ter 74 rastlinskih vrst. Za skupno 120 rastlinskih vrst smo zbrali podatke o 13 rastlinskih potezah in oblikovali tabelo, ki je predstavljala osnovo za nadaljnje analize. Podatke o klonalnosti smo pridobili iz prosto dostopne spletne baze CLO-PLA3. Ob primerjavi vrste sestave smo ugotovili, da se jih je, od skupno 120 rastlinskih vrst, 46 (38 %) pojavljalo samo na travniku, 69 (58 %) izključno na prodiščih, skupnih je bilo 5 (4 %) vrst. Nadalje smo ugotovili, da imata HT, kljub različni floristični sestavi in pestrosti, zelo podoben spekter OKR in pri tem določili 6 od 17 različnih tipov OKR. Razlike so bile predvsem v zastopanosti neklonalnih vrst, katerih višji delež se je pojavil na prodišču (prisotnost enoletnic) in v deležih zastopanosti prevladujočih OKR. Na travniku so prevladovale vrste z nadzemno in podzemno koreniko in na prodiščih vrste s podzemno koreniko. Podobnosti smo ugotovili še pri obstojnosti povezav med poganjki (poganjki so v obeh HT obstojni več kot dve leti), pri hitrosti in dolžini horizontalnega širjenja (prevladujejo slabše mobilne vrste), pri razvejanosti klonalnih poganjkov, pri čemer tako na travišču kot na prodišču prevladuje simpodialna razvejanost in pri velikosti klonalnih poganjkov v primerjavi s starševsko rastlino, pri čemer se v obeh HT pojavljajo približno enako veliki poganjki, kot je starševska rastlina. Razlike so se pojavile pri naslednjih rastlinskih potezah: vloga OKR, cikličnost poganjkov, število poganjkov na starševsko rastlino, arhitektura poganjka in prekrivanje generacij. Za travišča so značilne vrste, katerih OKR imajo obvezno vlogo, z dicikličnimi poganjki, tvorijo en poganjek na starševski osebek, polrozete in prekrivajoče se generacije. Obratno je na prodiščih največ neklonalnih vrst (brez OKR), vrst, ki imajo monociklične poganjke, tvorijo od 2 do 10 poganjkov na starševski osebek, brez rozete in s prekrivajočimi se generacijami. Na travniku se pojavlja večji delež vrst, ki imajo rezervne brste razvite na površini in do 10 cm pod površino tal, aktivirajo se s košnjo/pašo in tako poskrbijo za vegetativno regeneracijo. Enoletnice na prodišču v večini nimajo brstov v tleh, hkrati pa so brsti locirani pri več vrstah na višini več kot 10 cm. Klonalne vrste prodišč so lahko zasedle predvsem mikro-habitate z manj izrazito motnjo. Rezultati naše raziskave predstavljajo pomembno novo znanje o vlogi vegetativnega razmnoževanja rastlin v habitatih z različno intenzivnostjo motnje. Hkrati predstavljajo tako ekstenzivna travišča kot tudi prodišča HT z visoko naravovarstveno vrednost, zato ima poznavanje in razumevanje glavnih dejavnikov ohranjanja raznolikosti vrst v teh ekosistemih odločujočo vlogo tudi pri oblikovanju smernic za njihovo varovanje.
Keywords: magistrska dela, vegetativno razmnoževanje rastlin, habitatni tipi, funkcionalne poteze, Clo-Pla3, organi klonalne rasti
Published in DKUM: 06.04.2023; Views: 507; Downloads: 46
Full text (3,31 MB) |
3. Učinek revitalizacijskih posegov na obrežno vegetacijo na primeru mrtvice Petišovsko jezero/ Csiko legelo, PrekmurjeValentina Pernat, 2019, master's thesis Abstract: Mrtvice predstavljajo enega glavnih naravnih vodnih habitatov za mnoge rastlinske in živalske vrste, a v zadnjih desetletjih močno izginjajo, zato je strategija njihovega ohranjanja izjemnega pomena. Naša raziskava se je navezala na opravljeno študijo obnove izbrane mrtvice Csiko Legelo na območju JV Prekmurja (Wetman, 2011–2015).
V letih 2014–2016 smo na območju reke Mure v Sloveniji, natančneje na mrtvici Csiko Legelo (Petišovsko jezero), izvedli popise vodne in obrežne vegetacije. Primerjali smo floristične popise pred (leto 2011) in po posegih (leta 2014–2016) ter s tem ugotovili trend širjenja sukcesije glede na življenjske oblike taksonov. Vzorčenja smo izvedli v treh sezonah v štirih popisnih terminih, največ vrst smo zabeležili ob tretjem vzorčenju (N=53) in najmanj vrst pri prvem vzorčenju (N=25). Skupno smo na izbranem odseku mrtvice Csiko Legelo popisali 61 različnih rastlinskih vrst. Prav tako smo ugotavljali prisotnost tujerodnih in invazivnih vrst glede na sezono ter vrst z Rdečega seznama ogroženih praprotnic in semenk. V drugi sezoni, natančneje pri tretjem vzorčenju (avgust, 2015), je bilo največ ogroženih vrst (16), v tretji sezoni oz. pri četrtem vzorčenju (september, 2016) pa najmanj (4). Od življenjskih oblik so v vseh sezonah prevladovale zelnate trajnice – hemikriptofiti (37,7 %), najmanjši delež so predstavljali grmički in polgrmički – hamefiti (0,01 %).
Najvišjo abundanco (1) v vseh popisnih sezonah so izkazovale trpotčasti porečnik (Alisma plantago-aquatica), navadna krvenka (Lythrum salicaria), navadni trst (Phragmites australis), vodni sovec (Oenanthe aquatica) in paostrični šaš (Carex pseudocyperus). Izmed redkih in ogroženih vrst so se v popisih največkrat pojavile kobulasta vodoljuba (Butomus umbellatus), vodni sovec (Oenanthe aquatica), trožilnata vodna leča (Lemna trisulca), prava potočarka (Rorippa amphibia), najmanjkrat pa zlatorumena kislica (Rumex maritimus) in beli lokvanj (Nymphaea alba).
Opravili smo tudi DCA analize za vse vrste in posebej za 4 izbrane vrste (Oenanthe aquatica, Butomus umbellatus, Typha latifolia, Phragmites australis). Po tej analizi smo opazili, da na izbranem odseku mrtvice poteka sukcesija v treh opaznejših fazah. Najprej so se pojavile enoletne amfibijske vrste, npr. vodni sovec (Oenanthe aquatica), prava potočarka (Rorippa amphibia), črnordeča ostrica (Cyperus fuscus), nato trajnice, kot so širokolistni rogoz (Typha latifolia), ozkolistni rogoz (Typha angustifolia), kobulasta vodoljuba (Butomus umbellatus) in navadni trst (Phragmites australis). Kasneje smo opazili že otočkasto naselitev šašev in poselitev nekaterih tujerodnih vrst, kot so žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), pravi kolmež (Acorus calamus), tridelni mrkač (Bidens tripartita) in žvrklja (Ambrosia artemisiifolia).
Zaključimo lahko, da se že v zelo kratkem času po mehanskih posegih na mrtvici dokaj hitro naselijo pionirske vrste in enoletnice, značilne za zamuljena, prehodna tla, med katerimi sta posebej izstopala Oenanthe aquatica in Rorippa amphibia. To pomeni, da so skrbno načrtovani posegi v prostor ne samo pozitivni, ampak v določenem vidiku celo nujni, v kolikor želimo dolgoročno ohraniti vitalnost mrtvic.
Keywords: mrtvica, revitalizacija, flora in vegetacija, habitatni tipi, tujerodne invazivne vrste, redke in ogrožene vrste, življenjska oblika rastlin, sukcesijske faze
Published in DKUM: 19.02.2019; Views: 1916; Downloads: 120
Full text (2,28 MB) |
4. Ustreznost izbranih ukrepov kmetijsko okoljskega programa za ohranjanje naravovarstveno pomembnih travišč v SlovenijiJure Čuš, 2016, master's thesis Abstract: Travišča so eden izmed vrstno najbolj bogatih habitatov na svetu in pokrivajo okrog 52,5 milijonov kvadratnih kilometrov zemeljske površine. Vendar se v zadnjih letih zaradi spremembe v tradicionalni rabi tal, intenziviranja kmetijstva, pogozdovanja, spremembe vodnega režima, vsejavanje sortnih trav v travno rušo, urbanizacije, gradnje infrastrukture, komasacij, melioracij, povečanega vnosa fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil, prepogoste košnje in nižanja višine košnje, fragmentacije ter po drugi strani zaraščanja, hitro spreminjajo v vrstno veliko revnejše evtrofne sestoje. To je privedlo do ukrepanja Evropske unije, ki je skozi Skupno kmetijsko politiko vpeljala kmetijsko-okoljske ukrepe, ki zagotavljajo kmetom finančna nadomestila za izgubo dohodka, nastalega zaradi izvajanja ukrepov, ki ohranjajo naravo in povečujejo biodiverziteto.
Raziskave o učinkovitosti ukrepov kmetijsko-okoljskega programa so maloštevilne, zato smo v magistrski nalogi proučevali, v kakšni meri ukrepi, ki imajo postavljene konkretne varstvene cilje in so najbolj izrazito usmerjeni v ohranjanje naravovarstveno pomembnih travišč na območju Slovenije v obdobju 2007-2013, vplivajo na ohranjanje naravovarstveno najpomembnejših ekstenzivnih travišč v Sloveniji. Z uporabo geografskih informacijskih sistemov Esri ArcGIS 9.3 in Idrisi Selva smo obdelali georeferencirane prostorske podatke vseh dosedanjih kartiranj negozdnih habitatni tipov in izbranih podukrepov kmetijsko-okoljskega programa ter podatke in rezultate prikazali na slikah ter tabelah. Ugotovili smo, da je bil delež naravovarstveno pomembnih ekstenzivnih travišč vključenih v izbrane podukrepe zelo nizek. Izmed 76.822,21 hektarjev potencialno naravovarstveno najpomembnejših travišč je bilo v izbrane podukrepe vključenih le 2.123,12 hektarjev oz. 2,76 %. Z dobljenim rezultatom smo potrdili naša pričakovanja, da je interes za vključitev v izbrane podukrepe zelo slab. V podukrepe je bilo vključenih 1.482,63 hektarjev travišč, ki pa niso bila identificirana kot naravovarstveno pomembna. Tako je bilo veliko denarja porabljenega nenamensko, mimo doseganja ciljev varstva narave. Mi smo kot naravovarstveno pomembna identificirali 73.216,46 hektarjev travišč, ki pa niso bila vključena v noben izbran podukrep. Na osnovi rezultatov lahko zaključimo, da so ukrepi, ki imajo v teoriji postavljene konkretne varstvene cilje in so najbolj izrazito usmerjeni v ohranjanje naravovarstveno pomembnih travišč na območju Slovenije, neučinkoviti, ne-ciljno usmerjeni in kmetov ne stimulirajo k sodelovanju v ukrepih ter tako ne zagotavljajo pričakovanih učinkov.
Keywords: ekstenzivna travišča, biodiverziteta, habitatni tipi, GIS, KOP, Skupna kmetijska politika
Published in DKUM: 27.10.2016; Views: 2023; Downloads: 253
Full text (1,78 MB) |
5. Vegetation of the Stjuža coastal lagoon in Strunjan landscape park (Slovenia) : a draft history, mapping and nature-conservancy evaluationNina Šajna, Mitja Kaligarič, 2005, original scientific article Abstract: A draft history of the artificial Stjuža coastal lagoon was reconstructed on the basis of old maps (1804 and 1873); and compared with the present-day situation using GIS. The current data were simplified to obtain comparable caregories (landscape units) with old maps. The following major landscape units were distinguished: lagoon, salt marshes, mainland, brackish rivers and estuaries, ditches and canals, salt-pans, embankment, villages and roads. On current map, a total of 47 habitat types according to PHYSIS typology occurring in 206 polygons, which cover an area of 41.6 ha, were identified and described. Habitats with greater nature-conservancy value cover 26.7 ha of the total research area and constitute 40% of the polygons described. 55.6% of these belong to halophilous scrubs - Sarcocornetea fruticosi (= Arthrocnemetea fruticosi) - and 25.9% to annual salt pioneer sward communities, dominated by Salicornia europaea. Mediterranean salt swamps (Juncion maritimi) are present to a small extent only. It could be concluded that the artificial Stjuža lagoon, constructed for fish farming purposes, developed in habitat diverse coastal wetland area after partial abandonment.
Keywords: botanika, vegetacija, biogeografija, obalna laguna, habitatni tipi, kartiranje, obmorska mokrišča, Slovenija
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1787; Downloads: 62
 Link to full text |
6. EKOLOŠKE RAZISKAVE SUHIH JUŽIN (ARACHNIDA: OPILIONES) V VISOKOGORJU KAMNIŠKO-SAVINJSKIH ALPMihaela Rak, 2010, undergraduate thesis Abstract: V slovenskem visokogorju so suhe južine slabo raziskane. Podatki o prisotnosti suhih južin nad 2000 m nadmorske višine so večinoma iz območja Julijskih Alp. Na območju Kamniško—Savinjskih Alp je večina podatkov do nadmorske višine okoli 1300 m. V naši raziskavi smo pregledali in opisali 160 lokacij od nadmorske višine 1800 m do vrha na območijih Brane, Planjave, Ojstrice, Turske gore, Rink, Skute, Grintovca, Kočne, Krofičke, Dleskovške planote, Raduhe, Velike in Male Koroške Babe, Kalškega grebena, Kompotele, Mokrice, Storžiča ter na planinah Koren in Kriški planini. Na vsaki lokaciji smo opisali osnovne abiotske značilnosti in značilne rastline ter na tej osnovi opredelili habitatni tip oziroma ekoton med dvema habitatnima tipoma na lokaciji ter vzorčili talne živali. Abiotske dejavnike smo obdelali v obliki opisne statistike, zveze med okoljskimi dejavniki in zastopanostjo vrst suhih južin pa s pomočjo korespondenčne kanonične analize (CCA) in klastrske analize. Primerjali smo podobnost habitatnih tipov glede na abundanco suhih južin. Skupno smo našli 17 vrst suhih južin. Ugotovili smo, da od abiotskih dejavnikov na njihovo prisotnost najbolj vplivata pokrovnost vegetacije in tip tal. Glede poseljenosti s suhimi južinami sta najbolj številčno poseljena ekoton med blazinastim traviščem čvrstega šaša (36.433) in subalpinskim karbonatnim meliščem (61.231) ter ekoton med alpinskimi in subalpinskimi travišči na karbonatni podlagi v Južnih Apneniških Alpah (36.413) in alpinskim karbonatnim meliščem (61.232). Za vrste Mitopus morio, Platybunus bucephalus, Mitostoma alpinum, Nemastoma triste in Dicranopalpus gasteinensis so podatki verodostojni, pri ostalih vrstah gre za ocene, ker smo skupno našli manj kot po 10 osebkov.
Keywords: abiotski dejavniki, habitatni tipi, Kamniško−Savinjske Alpe, suhe južine (Opiliones), talna favna, visokogorje, značilne rastline
Published in DKUM: 09.06.2010; Views: 4307; Downloads: 553
Full text (39,09 MB) |
7. Ekosistemske značilnosti območja Ribnika Reš v občini Radlje ob DraviLilijana Onuk, 2009, undergraduate thesis Abstract: Poznavanje ekosistemov in njihovih značilnosti na posameznem območju postaja vedno bolj pomembno, saj je delovanje ekosistemov ključno za obstoj življenja na Zemlji. Poznavanje posameznih ekosistemov omogoča načrtovanje razvoja in določenih posegov v prostor na nekem območju. Območje, ki ga obravnavam v diplomskem delu, obsega 132 570 m2. Na njem izstopajo trije večji ekosistemi, in sicer vodni, gozdni in travniški ekosistem. K vodnim ekosistemom na tem območju prištevamo ribnik Reš, Radeljski potok in reko Dravo. Gozdni ekosistem obsega 7,8 % površine obravnavanega območja. Sestavljajo ga predvsem združbe vrb in črne jelše. Travniki na tem območju obsegajo okoli 26 % površine obravnavanega območja in predstavljajo pomemben vir pridelave travne silaže za govedo. Posebno mesto na tem območju ima tudi kulturna krajina. Prepletanje teh ekosistemov je namreč že v preteklosti pomembno vplivalo na življenje ljudi na tem območju. Značilnosti posameznih ekosistemov sem opredelila s pomočjo evidentiranja posameznih habitatnih tipov, rastlinskih oziroma živalskih združb, ki so sestavni del posameznega ekosistema. Na podlagi tega imamo sliko o tem, kaj točno je značilno za travniški, gozdni in vodni ekosistem na območju ribnika Reš. S poznavanjem le-teh lahko odčitamo tiste prednosti oziroma priložnosti, ki jih ponujajo in lahko razvijamo sonaravno rabo tega območja tudi v prihodnje.
Keywords: Ključne besede: vodni ekosistemi, gozdni ekosistem, travniški ekosistem, habitatni tipi, ekosistemske storitve, občina Radlje ob Dravi, ribnik Reš, sonaravna raba.
Published in DKUM: 13.01.2010; Views: 4664; Downloads: 432
Full text (87,77 MB) |
8. PRIMERJAVA VEGETACIJE IN RABE TAL NA OBMOČJU MOVRAŠKEGA KRASA IN BLIŽNJIH FLIŠNIH PREDELOV MED LETI 1830 IN 2008Danijel Ivajnšič, 2009, undergraduate thesis Abstract: Kulturna krajina, ki je rezultat človekovega poseganja v naravo in urejanja z njo, se je na območju Movraškega Krasa in bližnjih flišnih predelih v zadnjih 200 letih korenito spremenila.
V tem diplomskem delu je obravnavana problematika spreminjanja vegetacije — habitatnih tipov ter rabe tal na območju Movraškega Krasa in bližnjih flišnih predelov med leti 1830 in 2008. celotno območje s skupno površino 53,9 km2 je bilo kartirano po habitatni tipologiji PHYSIS v letu 2007. podatki so bili obdelani s programsko opremo ArcGis 9.2 in so prikazani na slikah ter v tabelah. Kartirane poligone smo v nadaljevanju združili v 8 kategorij: naselja in druga infrastruktura, njive, travniki in pašniki, gozd, vinogradi, vode, flišne erozijske oblike in skalovje, oljčniki in drugi nasadi — z namenom primerjave s historičnimi podatki. Izračunane izmere površin posameznih kategorij in površinski odstotek poligonov po posameznih kategorijah smo primerjali s karto »Carta Corografica del Litorale« iz leta 1830.
Izstopajoč je proces zaraščanja kot posledica deagrarizacije, po drugi strani širjenje urbanih površin in objektov, zaraščanje travnikov in pašnikov, drobljenje in zmanjševanje njivskih površin. Pomemben vzrok za to je v spremenjenih socioekonomskih razmerah. Večje so spremembe v rabi tal na flišnem predelu raziskovanega območja v primerjavi s apnenčastim delom, kar si razlagamo z vododržnimi lastnostmi flišne kamnine.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: habitatni tipi, vegetacija, GIS, zaraščanje, raba tal, Slovenska Istra.
Published in DKUM: 08.10.2009; Views: 3836; Downloads: 301
Full text (7,40 MB) |
9. NARAVNOGEOGRAFSKI VPLIVI NA POJAVNOST GOZDNIH HABITATNIH TIPOV NA IZBRANEM OBMOČJU SLOVENSKE ISTRE Igor Paušič, 2009, undergraduate thesis Abstract: Habitatni tip ali tip življenjskega prostora predstavlja fitocenozo in zoocenozo kot značilna dela ekosistema, povezana z abiotskimi dejavniki (prst, podnebje, prisotnost in kakovost vodnih virov, svetlobe itd.) na prostorsko omejenem območju. Vegetacija variira glede rastnih pogojev in razmer na rastišču. Običajno se pri fitocenoloških popisih ne oziramo na dejavnike okolja, saj je v ospredju našega zanimanja vrstna pestrost, morfologija in značaj združbe. Habitatni tip se določa glede na rastlinske vrste, ki sam habitatni tip opredeljujejo (vrste, ki karakterizirajo, so značilnice posameznega habitatnega tipa).
V diplomskem delu predstavljamo inventar habitatnih tipov izbranega območja v Slovenski Istri. Na omenjenem območju smo primerjali zvezo med posameznimi relevantnimi naravnogeografskimi dejavniki (temperatura zraka, višina padavin, prst, geološka sestava, letna vrednost sončne energije, ekspozicija, nadmorska višina in naklon) na pojavnost gozdnih habitatnih tipov. V diplomskem delu nas je zanimalo, kje na izbranem območju posamezni tipi gozdov uspevajo in katere vrednosti nekega naravnogeografskega dejavnika posamezni gozdni habitatni tip na izbranem območju preferira. Izračunali smo stopnjo korelacije med gozdnimi površinami ter relevantnimi naravnogeografskimi dejavniki na izbranem območju Slovenske Istre. Za analizo podatkov ter izdelavo tematskih kart in grafikonov smo uporabljali programa ArcGIS 9.2 ter statistični program Weka-3-6.
Keywords: Slovenska Istra, vegetacija, kartiranje habitatnih tipov, habitatni tipi, naravnogeografski dejavniki, korelacije med naravnogeografskimi dejavniki in gozdnimi habitatnimi tipi
Published in DKUM: 09.07.2009; Views: 3445; Downloads: 421
Full text (34,66 MB) |
