Search the digital library catalog

Abstract: Grozd je sodobna organizacijska oblika medsebojnega povezovanja in deluje na različnih geografskih območjih. V osnovi gre za gospodarsko omrežje, v katero se združujejo podjetja, institucije, druge oblike organizacij in posamezniki, ki želijo prek medsebojnega povezovanja in sodelovanja uresničiti svoje in skupne cilje grozda. Deležniki se združujejo v grozde z dolgoročnimi nameni. Ker vsak izmed njih prispeva znanje in izkušnje s svojega področja, imajo tako vsi večje možnosti za razvoj in napredek ter so tako bolj konkurenčni na lokalnem in globalnem trgu. V lokalni skupnosti Kranjska Gora je prišlo do interesnega združevanja nekaterih deležnikov, ki delujejo na področjih digitalnega marketinga, informacijsko-telekomunikacijske tehnologije, visoko tehnološke infrastrukture, turističnih storitev ter raziskovalne dejavnosti in izobraževanja. Ti želijo z digitalizacijo preoblikovati obstoječi turizem na območju lokalne skupnosti Kranjska Gora. Deležniki so v začetni fazi medsebojnega sodelovanja, zato nimajo vzpostavljene organizacijske oblike, na podlagi katere bi se lahko združevali. Naš namen je bil zato, da v okviru magistrskega dela oblikujemo organizacijski model grozda za razvoj turizma v lokalni skupnosti. Organizacijski model grozda za razvoj turizma v lokalni skupnosti Kranjska smo oblikovali s pomočjo teoretičnih in empiričnih spoznanj. V empiričnem delu smo naredili posnetek in analizo obstoječega stanja organiziranosti deležnikov v turizmu v lokalni skupnosti Kranjska Gora, primerjalno analizo turističnih grozdov iz tujine in oblikovali predlog organizacijskega modela turističnega grozda za lokalno skupnost Kranjska Gora. Organizacijski model grozda oblikujemo po fazah, v okviru katerih je treba določiti vizijo, poslanstvo, cilje, strategijo, organizacijsko obliko in strukturo ter način financiranja. Ugotovili smo, da je najprimernejša organizacijska oblika registriranosti gospodarsko interesno združenje, organizacijsko strukturo pa naj sestavljajo skupščina, nadzorni odbor, upravni odbor in pisarna grozda. Za financiranje grozda je najprimernejša uporaba zasebnih in javnih finančnih sredstev iz različnih virov (članarine, donacije, sponzorstva, prihodki od tržnih in drugih dejavnosti, lokalna, državna in evropska javna sredstva). Zaradi dinamičnega okolja, v katerem deluje grozd, in razvoja dejavnosti je treba preverjati in posledično prilagajati tudi organizacijsko strukturo, za kar je primeren model 7S.
Keywords: organizacijski model, grozd, turistična destinacija, lokalna skupnost Kranjska Gora
Published in DKUM: 16.10.2019; Views: 1312; Downloads: 152
Full text (1,07 MB)

Abstract: V današnjem poslovnem okolju se podjetja srečujejo s pritiskom vse večje konkurence ter globalizacije, zato je zanje pomembno medsebojno sodelovanje po načelu grozdenja, da s skupnimi močmi krepijo svoje konkurenčne sposobnosti v oskrbovalni verigi, kjer delujejo. Grozdi, v katere se podjetja povezujejo, predstavljajo obliko medpodjetniškega povezovanja, za katero je značilno, da temelji na skupnih interesih vseh udeležencev ter prinaša pozitivne učinke za člane grozda, predvsem v smislu zniževanja neposrednih stroškov in doseganja višje produktivnosti. V teoretičnem delu magistrskega dela smo s pomočjo strokovne literature definirali osnovne pojme o oskrbovalni verigi, grozdenju ter o grozdenju transportnih podjetij v oskrbovalni verigi. V empiričnem delu magistrskega dela pa smo s pomočjo intervjuja skušali ugotoviti, kakšne prednosti in slabosti prinaša transportnim podjetjem, ki se grozdijo v podjetju KS logistik d. o. o., kje se jim pojavljajo težave, in jih s pomočjo naših predlogov odpraviti.
Keywords: oskrbovalna veriga, transportna podjetja, grozdenje, grozd
Published in DKUM: 20.08.2014; Views: 1542; Downloads: 202
Full text (1,56 MB)

Keywords: globalna konkurenca, konkurenčna sposobnost, skupni projekti, TCS, slovenski orodjarski grozd
Published in DKUM: 05.06.2012; Views: 1950; Downloads: 35
Link to full text

Abstract: V diplomski nalogi sem raziskala sedanje stanje turizma v občini Ljutomer, njene značilnosti in stališča lokalnega prebivalstva o razvoju turizma. Razvoj turizma ima pozitivne in negativne socialne, ekonomske in ekološke vplive. Z raziskavo mnenj lokalnega prebivalstva sem prišla do ugotovitev, da prevladuje več pozitivnih vplivov turizma kot pa negativnih. Več koristi od turizma zaznavajo domačini, ki so dejavni v turistični dejavnosti kot ostali anketirani domačini. Ugotavljanje pozitivnih in negativnih vplivov turizma pa ni dovolj. Uskladiti je potrebno vse vplive in vire vplivov, upoštevati pa tudi interese prebivalcev, da se zagotovi razvoj, ki ne bo škodoval nikomur, ne naravnemu ne družbenemu okolju. To bi dosegli s trajnostnim razvojem turizma, s čimer se strinjajo tudi domačini. Prav tako so mnenja, da turistični potencial podeželja ostaja neizkoriščen. Želeli bi si dodatne turistične ponudbe in več dogajanja v svojem kraju. Občina Ljutomer ima velike potenciale za razvoj turizma in tudi stališče domačinov do razvoja turizma je pozitivno. V prihodnosti bo potrebno odpraviti vse slabosti turistične ponudbe, ki so bile ugotovljene v SWOT analizi. Dejstva, kot so na primer rast zasedenosti prenočitvenih kapacitet, povečanje delovnih mest v turistični dejavnosti, povečanje števila turistov kažejo na uspešen razvoj turizma, vendar še kljub temu niso izpolnjeni vsi pogoji za nadaljnjo uspešnost. Pogoj za uspešen razvoj turizma v občini Ljutomer je tudi povezovanje vseh turističnih ponudnikov z drugimi podjetji na tem območju, ki so povezana s turizmom v t.i. turistične grozde, s tem pa naredili turistični produkt občine Ljutomer bolj zanimiv.
Keywords: Ključne besede: občina Ljutomer, turizem in lokalno prebivalstvo, vplivi turizma, trajnostni razvoj turizma, turistični grozd.
Published in DKUM: 21.01.2010; Views: 3530; Downloads: 610
Full text (648,54 KB)