1. Groteskno v ilustriranih pravljicah bratov Grimm : magistrsko deloRegina Potočnik, 2022, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi bomo proučevali grotesknost s pomočjo pravljic bratov Grimm, primerjali groteskne ilustracije pravljic in spoznali njihove ilustracije ter vpliv na bralca. Tako bomo v teoretičnem delu naloge analizirali izbrane ilustracije pravljic bratov Grimm in izpostavili njihove temeljne lastnosti skozi spoznavanje pojma grotesknost. Praktični del sestavljajo ilustracije, ki sledijo načelom groteskne ilustracije in na ta način poskusijo preobraziti otroško pravljico v pravljico za odrasle.
Keywords: Brata Grimm, pravljica, groteska, grozljivo, ilustracije
Published in DKUM: 03.01.2023; Views: 416; Downloads: 42
 Full text (9,14 MB) |
2. Humornost v kratki pripovedi Prežihovega VorancaMarko Jesenšek, 2010, original scientific article Abstract: V razpravi so predstavljene jezikovne značilnosti humorja v povesti Tadej pl. Spobijan - Prežihov Voranc v njej duhovito in šaljivo prikazuje srečanje meščanskih deklasirancev in ljudi iz različnih družbenih slojev in dokazuje, da ima smisel za humor, čeprav ga ne moremo označiti za humorističnega pisatelja. Humornost se kaže v zelo dobri jezikovni in slogovni ilustraciji socialnih razmer, v katerih se znajdejo posamezniki, jezikovno pa se to dopolnjuje z ljudskim izražanjem in metaforiko, besedami v prenesenem pomenu, zanimivimi besednimi igrami ter domislicami, poosebitvami in preimenovanji. Humornost je v njegovi kratki pripovedi skrita v naturalističnem, ekspresionističnem ali realističnem pripovedovanju, opisih ali kratkih dialogih, v katerih se humor prepleta z ironijo in satiro ter se lahko zaključi tudi v grotesknih podobah in spačenih občutjih.
Keywords: slovenska književnost, kratka pripoved, metaforika, jezikovne značilnosti, slogovne značilnosti, humor, satira, ironija, groteska
Published in DKUM: 21.12.2015; Views: 1518; Downloads: 47
 Link to full text |
3. PRVINE GROTESKE IN ABSURDA V DRAMI SALTO MORTALE NEBOJŠE POPA TASIĆABarbara Jamšek, 2014, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga skozi natančnejšo razlago in raziskavo znanih motivov, različnih teorij groteske, eksistencializma in Camusove filozofije absurda analizira dramo Salto Mortale Nebojše Pop Tasića. Drama je bila napisana leta 2012 po naročilu Lutkovnega gledališča Maribor za lutkovno uprizoritev režiserja Silvana Omerzuja, ki je namenjena odrasli publiki. Zaradi zanimivo in inovativno prepletenih znanih srednjeveških, ljudskih in bibličnih motivov ponuja veliko možnosti za interpretacijo. Aktualizacija na nivoju kritike in analize človekove duše se kaže v pojavu groteske in absurda v drami. Diplomska naloga je zgrajena tako, da glavnim poglavjem, kjer natančneje raziščem in interpretiram znane motive in teorije, sledi analiza drame in posledično tudi uprizoritve skozi različne perspektive raziskanih tez. Potrjuje se, da lahko le groteska in absurd v drami in uprizoritvi današnjega bralca, pa tudi gledalca, pripeljeta do tako močnega čustvovanja in dojemanja tragike odsotnosti človeškega v človeku.
Keywords: Nebojša Pop Tasić, Salto Mortale, Silvan Omerzu, mrtvaški ples, Vidov ples, smrt, groteska, absurd, sedem smrtnih grehov, Lenuh, nesmrtnost, M. Bahtin, A. Camus, eksistencializem.
Published in DKUM: 25.09.2014; Views: 2022; Downloads: 218
Full text (5,17 MB) |
4. PRVINE GROTESKE V SODOBNI SLOVENSKI KRATKI PROZIAnja Klep, 2014, undergraduate thesis Abstract: Pojav groteske na motivno-tematski ravni doda vrednost, obarvanost, slikovitost in polnost. Hkrati nam kot sprejemnikom/bralcem na recepcijski ravni obudi občutek gnusa, smeha, sočustvovanja, pomilovanja, presenečenja, odvratnosti, jeze, absurda, resignacije … Elemente groteske so vpenjali v svoje tekste različni avtorji, mi pa se bomo posvetili groteski v sodobni slovenski kratki prozi pri izbranih pisateljih.
Največ gnusa in absurda med izbranimi zbirkami kratke proze nam na notranjeslogovnem nivoju ponudi Mihaela Hojnik v zbirki kratke proze Maločudnice. Zaradi same vsebine kratkih zgodb njeni teksti dolga leta niso bili sprejeti in so bili zavrnjeni ob vsaki prošnji za objavo. Zbirka je izšla šele dve leti po smrti avtorice. Prvotni naslov »Gnusljivke« bi bralce najnatančneje pripravil na to, kakšni občutki se porajajo v recepcijskem procesu med branjem. Dodatne realistične in fantastične prvine pa zbirko zaokrožijo v samosvojo celoto.
Podobno, a vendarle manj slikovito, se groteskne prvine kažejo v kratki prozi Mojce Kumerdej v zbirki Temna snov. Groteska izgubi rdečo nit, pri čemer prevladuje realistični slog upovedovanja, kar lahko bralce napolni z mešanimi občutki. Fantastične in groteskne prvine kakor tudi motive, smrt narave in kanibalizem nam ponudi Gregor Lozar v zbirki Spačene. Sam naslov nas opozori na nepovprečnost glavnih oseb, njihovega življenja, posredno tudi same zgodbe.
Različne motive, kakor so smrt, uboj, posilstvo, samomor, telesna pohabljenost, smrt narave in duševna razdvojenost smo primerjali skozi motivno-tematsko analizo med izbranimi zbirkami kratke proze. Naravna smrt, posejana z grotesknimi prvinami, uboji, ki nam s pomočjo grotesknih prvin prikazujejo naravo morilca; samomori, ki nam prikažejo groteskno končanje praznih življenj; telesna pohabljenost, ki nam groteskno obarvane motive lahko prikaže v fantastični luči; in smrt narave, ki nam lahko kot bralcem vzbuja negativne občutke.
Keywords: groteska, sodobna slovenska kratka proza, Mihaela Hojnik, Mojca Kumerdej, Gregor Lozar, smrt, uboj, posilstvo, samomor, obsesija, telesna pohabljenost, smrt narave, motivno-tematska analiza.
Published in DKUM: 15.07.2014; Views: 2907; Downloads: 264
Full text (568,51 KB) |
5. Smrt Jugoslavije v izbranih delih Dževada KarahasanaDavid Križman, 2011, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu sem se lotil raziskovanja problema in obravnave razpada Jugoslavije v izbranih treh romanih Dževada Karahasana in enem esejskem delu. To so romani: Nočni shod (Noćno vijeće), Sara in Serafina (Sara i Serafina) Šahrijarjev prstan (Šahrijarov prsten) ter esejsko delo Dnevnik selitve (Dnevnik selidbe).
V diplomskem delu sem vzel v obzir predvsem pisateljevo življenje v Sarajevu med okupacijo, kar ga je odločilno zaznamovalo, ter težavo, ki nikoli prej ni predstavljala ovire, jo je pa postavila z začetkom vojne, to je vprašanje narodnosti. Pisatelja sem izbral, ker je primeren zaradi obeh razlogov: kot poročevalec o grozotah vojne, saj jih je občutil na svoji koži, in kot poznavalec vprašanja narodnosti, saj je njegova soproga srbske nacionalnosti. Ta nacionalna razklanost, ki nikoli prej ni predstavljala ovire, je vodilni motiv v njegovih romanih. V izbranih romanih in eseju je prikazano stanje v Bosni in Hercegovini pred in med vojno. Prikazan je psihološki profil protagonistov, ki čakajo na katastrofo, njihova predvojna bojazen, pisateljevo videnje stanja, kakršno je, predvsem v Sarajevu in Bosni in Hercegovini, ter iskanje odgovora na vprašanje, kako je to mogoče preseči in premagati.
V dveh delih je glavni protagonist pisatelj sam, ki subjektivno opisuje dogodke v svoji državi, v ostalih delih pa sta vodilna lika izseljenec, ki se v Bosno in Hercegovino vrne po petindvajsetih letih in skuša razumeti, kaj se dogaja v državi, ter starejša gospa, ki nikakor noče zapustiti svojega doma in raje živi pod okupacijo, kot pa da bi zapustila in potem pogrešala svoj dom.
Diplomska naloga obravnava življenje v Sarajevu in po drugih mestih, ki jih je vojna še posebej prizadela, odnose ljudi med vojno ter pojavnost groteske v izbranih delih Dževada Karahasana.
Keywords: Dževad Karahasan, Nočni shod, Sara in Serafina, Šahrijarjev prstan, Dnevnik selitve, razpad Jugoslavije, vojni roman, groteska.
Published in DKUM: 18.05.2011; Views: 3209; Downloads: 212
Full text (504,33 KB) |
