| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
JAVNO DOBRO
Janja Vrhovnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Pri javnem dobru gre za poseben status nepremičnine, na katerega so vezane določene pravne posledice. Nepremičnine, ki so javno dobro, tako niso v pravnem prometu, je pa na njih možno ustanoviti služnosti v javno korist. Na njih je dovoljena t.i. splošna raba, kar pomeni, da jih ob enakih pogojih neodplačno uporablja vsakdo, ne da bi za to potreboval posebno upravno dovolilo, in to za časovno nedoločeno obdobje rabe. Glede na to, da je javno dobro povezano tudi z mojim delom in da mi precej stvari v zvezi s tem pojmom še ni jasnih, zlasti kar se tiče vpisov v zemljiški knjigi, sem se odločila, da nekoliko poglobljeno pristopim k študiju in to tudi izkoristim še za pisanje diplomskega dela ter tako končno zaključim že malo predolgo trajajoči univerzitetni študij prava. Diplomsko delo sem tako pričela s samim pojmom javnega dobra kot je bilo urejeno v zgodovini pa do sedanje nove pravne ureditve, ki pozna več vrst javnega dobra in tudi jasno določa, da je javno dobro v lasti države ali lokalne skupnosti, status javnega dobra pa se samo zaznamuje. Poudarek mojega diplomskega dela pa je zlasti na nekaterih konkretnih primerih vpisov v zvezi z javnim dobrom v zemljiški knjigi, saj se pri teh pojavlja kar precej problemov in mi je to predstavljalo še dodatni izziv, saj pričakujem, da bom uspela razčistiti določene nejasne pojme, kar bo v bodoče v pomoč ne samo meni osebno, ampak bom vso svoje znanje v zvezi z javnim dobrom, ki ga bom pridobila ob pisanju te diplomske naloge, delila tudi z ostalimi sodelavkami, našo zemljiškoknjižno sodnico, ki jo to področje tudi zelo zanima in pa seveda z ostalimi zainteresiranimi. Nujno je bilo, da najprej sistematično povzamem novo ureditev javnega dobra in nato iz te ureditve izhajam na konkretnih primerih, pri čemer pa sem pri teh ugotovila, da vendarle nimamo težav z javnim dobrom samo v zemljiški knjigi, ampak da ta pojem predstavlja težave tudi širše.
Keywords: Javno dobro, splošna raba, posebna raba, grajeno javno dobro, naravno javno dobro, pridobitev statusa javnega dobra, odvzem statusa javnega dobra, zaznamba javnega dobra.
Published: 09.02.2010; Views: 9641; Downloads: 2001
.pdf Full text (820,63 KB)

2.
OPREMLJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ IN KOMUNALNI PRISPEVEK
Irena Železnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Povzetek Med izvirne pristojnosti občine sodi tudi načrtovanje prostorskega razvoja, opravljanje nalog na področju posegov v prostor in graditve objektov. V tej zvezi je bil v Sloveniji v letu 2002 sprejet prvi sistemski zakon, Zakon o urejanju prostora /ZUreP-1/ (Uradni list RS, št. 110/2002), ki je urejal prostorsko načrtovanje in uveljavljanje prostorskih ukrepov za izvajanje načrtovanih prostorskih ureditev, zagotavljanje opremljanja zemljišč za gradnjo ter vodenje sistema zbirk prostorskih podatkov. Ta zakon v praksi ni zaživel, saj se je takoj po njegovem sprejemu začel pripravljati nov zakon. Tako je bil v letu 2007 sprejet Zakon o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/ (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/09, 80/2010-ZUPUDPP (06/2010 popr.), 43/2011-ZKZ-C). ZPNačrt ureja prostorsko načrtovanje kot del urejanja prostora, določa vrste prostorskih aktov, njihovo vsebino in medsebojna razmerja ter postopke za njihovo pripravo in sprejem. Zakon ureja tudi opremljanje stavbnih zemljišč ter vzpostavitev in delovanje prostorskega informacijskega sistema. To so izredno pomembne pristojnosti občin, saj občine z načrtovanjem prostora in opremljanjem stavbnih zemljišč usmerjajo gospodarski in družbeni razvoj. Navkljub novi pravni ureditvi se je skozi čas v praksi pokazala problematika pravne ureditve opremljanja stavbnih zemljišč in komunalnega prispevka. ZPNačrt na področju opremljanja stavbnih zemljišč opredeljuje dva ključna instituta in sicer program opremljanja stavbnih zemljišč in komunalni prispevek. Oba instituta se vsebinsko povezuje in kot celota integrira v sistem urejanja prostora in prostorskega načrtovanja ter vodenja prostorske politike v občini. ZPNačrt jasno določa, da lahko občina zaračuna komunalni prispevek le za občinsko gospodarsko javno infrastrukturo na katero je priključitev obvezna. Med te sodi javno vodovodno omrežje, javno kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo in javno cestno omrežje. Druga javna gospodarska infrastruktura pa se lahko zaračuna v obliki komunalnega prispevka le, če je z občinskim predpisom določeno, da je priključevanje na to komunalno infrastrukturo obvezno. V to kategorijo ne sodi državna gospodarska javna infrastruktura. Z vidika vsebine so pomembne določila, ki se nanašajo na pristojnosti in obveze občine, ki se nanašajo na opremljanje stavbnih zemljišč. Opremljanje stavbnih zemljišč je z ZPNačrt opredeljeno kot projektiranje in gradnja komunalne opreme ter objektov in omrežij druge gospodarske javne infrastrukture, ki so potrebni, da se lahko prostorske ureditve oz. objekti, načrtovani z občinskim prostorskim načrtom (OPN) ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom( OPPN), izvedejo in služijo svojemu namenu. To pa pomeni, da je gradnja objektov dovoljena le na območjih, ki so komunalno urejena s komunalno infrastrukturo, ki jo določajo občinski prostorski akti. Nadalje ZPNačrt določa, da lahko občina zaračuna komunalni prispevek le na podlagi sprejetega programa opremljanja z obstoječo komunalno opremo na celotnem območju občine. Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec za plačilo plača občini. V komunalni prispevek niso vključeni stroški vzdrževanja komunalne opreme. Komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme se lahko odmeri, če se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme. S plačilom komunalnega prispevka občina zagotavlja zavezancu priključitev na že zgrajeno komunalno opremo ali da bo lahko v določenem roku in obsegu, kot to določa program opremljanja, zgrajena in bo zavezanec nanjo lahko priključil svoj objekt. Šteje se, da so s plačilom komunalnega prispevka poravnani vsi stroški priključevanja objekta na komunalno opremo, razen gradnje tistih delov priključkov, ki so v zasebni lasti. Ker ZPNačrt ni določil določljivega roka, v katerem morajo občine sprejeti nove prostorske akte in programe opremljanja z obstoječo komunalno opremo za celotno območje ob
Keywords: gospodarska javna infrastruktura, grajeno javno dobro, prostorska ureditev, prostorski izvedbeni pogoji, prostorski razvoj, prostorsko načrtovanje, stavbno zemljišče, opremljanje stavbnih zemljišč, program opremljanja, obračunsko območje, pogodba o opremljanju, objekti komunalne infrastrukture, komunalna oprema, komunalni prispevek, zavezanec za komunalni prispevek.
Published: 16.11.2011; Views: 4259; Downloads: 524
.pdf Full text (1,08 MB)

3.
GRAJENO JAVNO DOBRO NA JAVNIH CESTAH LOKALNEGA POMENA
Darko Čepelnik, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga predstavlja grajeno javno dobro na javnih cestah lokalnega pomena. Bralec se v prvem delu seznani s splošno razlago grajenega javnega dobra, z njeno zakonsko ureditvijo ter s kratkim opisom faz graditve. V jedru diplomske naloge so predstavljeni grajeno javno dobro na javnih cestah, območja zemljišča javno dobro, pridobitev zemljišč za gradnjo, pridobitev projektne dokumentacije, potek izvedbe investicijsko vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na javnih cestah, postopki pregleda in predaje. Zadnji del diplomske naloge opisuje, kako v praktičnih primerih za različna grajena javna dobra pristopimo in izvedemo dela na javnih cestah.
Keywords: Gradbeništvo, grajeno javno dobro, javne ceste, gradbeno dovoljenje, investicijsko vzdrževalna dela, vzdrževalna dela v javno korist.
Published: 09.09.2014; Views: 1539; Downloads: 316
.pdf Full text (3,75 MB)

4.
Grajeno javno dobro na nepremičninah v zasebni lasti
Jan Glavica, 2018, master's thesis

Abstract: Javno dobro je po Stvarnopravnem zakoniku (SPZ) stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja vsakdo. Status javnega dobrega se pridobi zgolj na podlagi splošnega ali posamičnega pravnega akta. 19. člen SPZ tako navaja, da je javno dobro nepremičnina, ki ji ustrezen pravni akt države ali lokalne skupnosti podeli status javnega dobrega. Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2), ki bo s 1.6.2018 postal tudi matični predpis glede ureditve instituta grajenega javnega dobrega, prinaša spremembo zakonodaje na omenjenem področju. Tako je rdeča nit dotične naloge z naslovom Grajeno javno dobro na nepremičninah v zasebni lasti, primerjava med določbami sedaj veljavnega Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) in ZUreP-2, preučena pa so tudi mnenja in predlogi zakonodajalca, ki jih je zapisal ob urejanju tvarine grajenega javnega dobrega. Ob tem so opisane tudi omejitve lastninske pravice na nepremičninah, institut služnosti v javno korist, pravica do zasebne lastnine po 33. členu Ustave Republike Slovenije (URS), vsebina lastninske pravice, ki jo ureja 67. člen URS, institut razlastitve, ki jo določa 69. člen URS in pojem razlaščujočih posegov, kot ga definira pravna teorija in sodna praksa. V nalogi so predstavljena tudi merila, po katerih se določa razlikovanje med javnim in zasebnim interesom glede omejitve lastninske pravice. Ugotovili smo, da je ohranitev razmejitve med socialno vezanostjo lastninske pravice (t.i. razlaščujoči posegi) in pravnim režimom razlastitve bistvena za sobivanje zasebnega in javnega interesa. Ohranjanje ravnovesja med premoženjsko svobodo posameznika in javnim interesom je ključna naloga zakonodajalca. Merilo med slednjima po katerem se mora ravnati zakonodajalec je vsebovano v načelu sorazmernosti, po katerem se je v sodni praksi izoblikoval test sorazmernosti.
Keywords: grajeno javno dobro, subjekti zasebnega prava, lastninska pravica, ustavnopravne omejitve, Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2).
Published: 28.05.2018; Views: 430; Downloads: 89
.pdf Full text (1,11 MB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica