| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 21
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Vpliv predznanja na pisanje po nareku
Neli Pirc, 2019, master's thesis

Abstract: Vsak posameznik vstopi v šolo z različnim predznanjem. Učiteljevo poznavanje učenčevega predznanja je ključnega pomena pri načrtovanju in izvajanju pouka. Samo tako lahko učitelj prilagodi pouk vsakemu posamezniku, glede na njegove zmožnosti, in mu na takšen način omogoči najboljše pogoje za razvoj in napredek. V naši raziskavi smo želeli ugotoviti napredek posameznikov pri pisanju iz prvega v drugi razred. V prvem razredu smo posameznikovo predznanje pisanja preverili s preizkusom predznanja, ki je vseboval pisanje črk in besed po nareku. V drugem razredu pa smo njihov napredek preverjali s pisanjem nareka. V raziskavi je sodelovalo 108 učencev iz dveh osnovnih šol. Prvo preverjanje je predstavljal preizkus predznanja, ki smo ga izvajali oktobra 2017. Na podlagi teh rezultatov smo razvrstili učence v tri skupine, glede na predznanje. Drugo preverjanje pa je bilo pisanje nareka, ki smo ga izvedli maja 2019. Napake iz nareka smo klasificirali v tabelo in jih razvrstili v tri glavne podskupine.
Keywords: poslušanje, pisanje, grafomotorika, narek
Published: 14.01.2020; Views: 382; Downloads: 78
.pdf Full text (730,16 KB)

2.
Povezanost grafomotoričnih sposobnosti, fonološkega zavedanja in besedišča otrok v prvem in drugem razredu osnovne šole
Kaja Kolman, 2019, master's thesis

Abstract: Otrok se vse življenje razvija tako na govornem kot tudi na motoričnem področju. V teoretičnem delu zaključnega dela je predstavljeno, kako poteka razvoj govora pri otroku, tj. od prvih glasov do tvorjenja stavkov in povedi. Opisane so najpogostejše govorne in jezikovne motnje, za katere so prikazana tudi posamezna odstopanja. V nadaljevanju sta podrobneje predstavljena razvoj fonološkega zavedanja in besedišča, ki sta med seboj prepletena, ter tudi težave, ki se lahko pojavljajo na posameznem področju. Ker je bil cilj magistrskega dela raziskati povezanost grafomotorike s fonološkim zavedanjem in besediščem, so podrobneje opredeljeni še razvoj motorike, grafomotorike in težave na tem področju – razvojne disgrafije. V empiričnem delu je bilo raziskano, ali obstaja povezanost med grafomotoričnimi sposobnostmi, fonološkim zavedanjem in besediščem otrok. Cilj je bil ugotoviti, kakšen je vpliv lateralnosti oz. dominantne roke na grafomotorične sposobnosti, kakšna je razlika med spoloma otrok. Med seboj se je primerjalo tri različne šole – matično in dve podružnični. Rezultati so pokazali, da so bili otroci, kjer poteka pouk kombinirano, uspešnejši pri reševanju preizkusa. Pokazalo se je, da dominantna roka nima vpliva na grafomotorične sposobnosti, temveč so bistveni drugi dejavniki. Izkazala se je vidna, a minimalna razlika uspešnosti med spoloma otrok. Pri tem je raziskava pokazala, da so bile deklice iz raziskovalnega vzorca v povprečju uspešnejše od dečkov. V raziskovalnem vzorcu se je pokazala povezanost med grafomotoričnimi sposobnostmi, fonološkim zavedanjem in besediščem.
Keywords: govor, fonološko zavedanje, besedišče, grafomotorika
Published: 13.11.2019; Views: 605; Downloads: 210
.pdf Full text (1,63 MB)

3.
Vpliv vzgojitelja na zmožnost risanja kroga pri otrocih, starih od 3 do 4 let
Alenka Jeglič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V zaključnem delu smo se najprej osredotočili na teoretični del, kjer smo iz strokovne literature povzeli najpomembnejše dejavnike za čim bolj uspešne rezultate na področju grafomotorike, podrobneje smo se osredotočili na začetno opismenjevanje, komunikacijske dejavnosti – pisanje in poslušanje, vlogo odraslega, grafomotoriko. Raziskovali smo, kakšna je pravilna drža pisala, telesa, kje začnemo risati krog in v katero smer. Navedli smo tudi strokovna mnenja glede razvojnih mejnikov pri risanju in kateri dejavniki vplivajo na opismenjevanje. V praktičnem delu smo načrtovali dejavnosti za devetnajst opazovanih otrok skozi trimesečno obdobje ter jih izvajali v skupini, da bi otroci dosegli bolje zmožnosti pri risanju kroga. Otroke smo preverili z začetnim preverjanjem na formatu A3 in A4 z enako vajo za risanje kroga, opazovali različne parametre in si jih zabeležili. Po izvedenem praktičnem delu smo enako vajo ponovili ter primerjali podatke iz začetnega s končnim preverjanjem. Rezultati so potrdili, da vzgojitelj vpliva na zmožnost risanja kroga, sam spol ter starost otrok pa nista imela vpliva na boljše ali slabše zmožnosti otrok. Posebej dobre rezultate smo dobili pri opazovanju sklenjenosti kroga ter drži telesa, kar nam dokazuje, da je viden napredek v obdobju od začetnega preverjanja do končnega preverjanja.
Keywords: grafomotorika, krog, vpliv vzgojitelja, pismenost, pisanje, poslušanje
Published: 18.09.2019; Views: 374; Downloads: 108
.pdf Full text (4,61 MB)

4.
Zmožnost risanja kroga pri otrocih starih od 4 do 6 let
Katja Velički, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V zaključnem delu z naslovom Zmožnost risanja kroga pri otrocih starih od 4 do 6 let smo v teoretičnem delu podrobneje predstavili pojem grafomotorike, pomen motoričnega razvoja na razvoj grafomotorike, stopnje grafomotoričnega razvoja, dejavnosti, s katerimi lahko razvijamo grafomotoriko, pravilne in nepravilne prijeme pisal ter razvoj orientacije in kroga. Predstavili smo tudi opismenjevanje in porajajočo se pismenost v predšolski dobi. V empiričnem delu smo s pomočjo vaj risanja krogov ugotavljali, ali se pri otrocih starih od 4 do 6 let, v obdobju sedmih mesecev, pokaže napredek pri risanju sklenitve krogov, začetku risanja krogov, v smeri risanja krogov, pri razmikih v nizu krogov, velikosti narisanih krogov na A3 formatu, prijemu voščenke in flomastra ter pri orientaciji na A3 formatu. Vzorec je predstavljal otroke iz mariborskega vrtca. Izpolnjene vaje risanja krogov smo dobili od šestnajstih otrok. V tem delu smo uporabili deskriptivno raziskovalno metodo. Pridobljeni rezultati so nam pokazali, da se je grafomotorika v obdobju sedmih mesecev pri otrocih starih od 4 do 6 let izboljšala, še posebej se je izboljšala orientacija. Rezultati so nam pokazali, da so tako mlajši kot starejši otroci na isti stopnji grafomotorike, in sicer med četrtim in šestim letom starosti. Starost ni vplivala na risanje sklenitve krogov, začetka risanja krogov, smeri risanja krogov ali na velikost narisanih krogov. Dobili smo tudi rezultate, ki so nam pokazali, da otroci flomaster držijo z različnimi prijemi ter da voščenke ne držijo pravilno.
Keywords: grafomotorika, krog, orientacija, drža pisal, otrok, začetno opismenjevanje
Published: 19.07.2017; Views: 911; Downloads: 193
.pdf Full text (4,09 MB)

5.
Vpliv načela postopnosti na razvoj grafomotorike
Petra Cigole, Klara Merc, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Otroci se z vstopom v osnovno šolo srečujejo s procesom opismenjevanja, zato je pomembno, da jih uvedemo v grafomotoriko že v predšolskem obdobju. V diplomskem delu z naslovom Vpliv načela postopnosti na razvoj grafomotorike smo v teoretičnem delu predstavili opismenjevanje, motoriko, grafomotoriko, pridobivanje orientacije, grafomotorične vaje, poteze, motnje v razvoju grafomotorike, stranskost, upoštevanje načel in poslušanje. Namen empiričnega dela je bil ugotoviti začetno stanje v razvoju grafomotorike pri pet in šest letnih otrocih in kakšen bo napredek po trinajstih usmerjenih grafomotoričnih dejavnostih. Uporabili smo individualno obliko dela in na podlagi opažanj oblikovali grafomotorične vaje, s katerimi smo želeli odpraviti nepravilnosti, ki so se pojavile pri začetnem preverjanju. Načelu postopnosti smo sledili tako, da smo postopno zmanjševali formate in otrokom ponudili različna pisala glede na trdoto. Vzorec je zajemal 40 otrok mariborskega vrtca. Z otroki smo izvedli začetno in končno preverjanje, pri čemer smo v kontrolno listo beležili opažanja. Podatke smo analizirali, jih tabelarično prikazali in interpretirali. Rezultati so nam pokazali, da je večina otrok napredovala v razvoju grafomotorike pri drži telesa, prijemu pisala, upoštevanju smeri od leve proti desni in od zgoraj navzdol ter upoštevanju razmika.
Keywords: Predšolski otrok, grafomotorika, grafomotorične vaje, načelo postopnosti, navpična poteza, vodoravna poteza.
Published: 19.07.2017; Views: 938; Downloads: 179
.pdf Full text (2,43 MB)

6.
VPLIV UTRJEVANJA PISNIH ZMOŽNOSTI UČENCEV NA PISANJE NAREKA V 3. RAZREDU
Lana Čavka, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Začetnemu opismenjevanju, tj. učenju branja in pisanja, je namenjeno celotno prvo triletje osnovne šole. V prvem in drugem razredu učenci tehniko pisanjausvajajo, v tretjem razredu pa jo izboljšujejo in utrjujejo. Pisanje je zapletena in zahtevna miselna dejavnost, ki je povezana z motoriko in vidom. V prvih letih šolanja je poslušanje najpomembnejši vir pridobivanja znanja. Narek je dejavnost, ki se vedno povezuje z začetnim pisanjem, obenem pa je pomembna strategija za razvoj razlikujočegaposlušanja. S pomočjo nareka lahko preverjamo pisne zmožnosti učencev ter njihov napredek na določenih področjih. V teoretičnem delu diplomskega dela sem predstavila opismenjevanje, poslušanje, grafomotorični razvoj in motnje, osnove pisanja, uvajanje v pisanje, učenje pisanja in narek. V empiričnem delu sem v obliki tabel in grafov predstavila napake, ki so jih naredili učenci tretjega razreda osnovne šole pri dveh preverjanjih pisanja nareka.
Keywords: opismenjevanje, pisanje, poslušanje, grafomotorika, narek
Published: 28.09.2016; Views: 1028; Downloads: 79
.pdf Full text (1,95 MB)

7.
RAZVOJ GRAFOMOTORIKE PREDŠOLSKIH OTROK
Janja Koštomaj, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo razvoj grafomotorike pri predšolskih otrocih. Grafomotorične dejavnosti so zelo pomembne že v predšolskem obdobju, saj si s tem otroci razvijajo spretnosti, ki so kasneje zelo pomembne pri pisanju in samem razvoju grafomotorike. O grafomotoričnih spretnostih lahko govorimo že v starosti dveh let, ko otrok ugotovi, da pisalo pušča sled in se s tem prične obdobje čečkanja. Kasneje pa začne posnemati določene oblike. V prvem delu diplomskega dela je opredeljeno področje motorike in grafomotorike. Predstavljena je otroška risba in njen razvoj. Eno izmed poglavij je namenjeno risanju kroga, ki je pomembno kasneje pri empiričnem delu. Opredeljen je pojem zgodnja pismenost in predstavljena je teorija mišljenja Jeana Piageta. V empiričnem delu smo raziskovali in iskali odgovore na vprašanja, ki smo si jih na začetku zastavili. Zanimalo nas je, kako otroci napredujejo v razvoju sposobnosti pri risanju naslednjih likov: krog, kvadrat in trikotnik ter kako se s tem razvijajo njihove grafomotorične spretnosti. Otrokovo napredovanje bi moralo biti opazno zaradi doslednega izvajanja vnaprej pripravljenih načrtovanih dejavnosti. Izvedena je bila spremljava dela v obdobju enega meseca na podlagi kontrolne in eksperimentalne skupine. V tem času lahko govorimo o napredovanju otrok. Otroke smo vrednotili glede na sposobnosti risanja kroga, kvadrata in trikotnika, na začetku in na koncu raziskovalnega obdobja v obeh skupinah. Opazovali smo tudi držo pisala in določili njihovo dominantno roko.
Keywords: motorika, grafomotorika, orientacija, otroška risba, krog, kvadrat, trikotnik
Published: 27.07.2015; Views: 4220; Downloads: 936
.pdf Full text (2,04 MB)

8.
9.
ZMOŽNOSTI UČENCEV 2. RAZREDA PRI PISANJU NAREKA IN DOMIŠLJIJSKEGA BINOMA
Katja Ivezić, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Otroci se že od rojstva naprej srečujejo z opismenjevanjem doma in v okolju z različnimi bralnimi in pisnimi vzorci; le-ti jim pomagajo pri spoznavanju sveta ter jim omogočajo socialno interakcijo z odraslimi. Ob vstopu v formalni proces opismenjevanja otrok tako v razvoju ni na točki nič. Ko otroci vstopijo v šolo in gredo v prvem triletju osnovne šole skozi fazo opismenjevanja, kar pomeni učenje branja in pisanja, je učiteljeva naloga ta, da z najprimernejšim pristopom (z različnimi metodami opismenjevanja, z grafomotoričnimi vajami in s slušnimi vajami) učencem zagotovi možnost, da bodo postali funkcionalno pismeni bralci. Napredek pri opismenjevanju učitelji lahko spremljajo s pisanjem nareka. Pomembno je, da učenci pišejo isti narek dvakrat v različnih časovnih obdobjih, učitelji pa zabeležijo, katere napake so pri učencu najpogostejše ter katera napaka je bila pri učencu dominantna. V teoretičnem delu diplomskega dela sem predstavila opismenjevanje (postopke, metode, motnje) in poudarek namenila predvsem grafomotoriki, pisanju, poslušanju, branju ter različnim motnjam, ki spremljajo posamezne procese, na katere mora biti učitelj zelo pozoren, saj je mogoče, da so jih starši v zgodnjem otroštvu spregledali. Danes je že skoraj v vsakem razredu učenec, ki ima težave v razvoju branja in pisanja; nedvomno pa lahko take težave vplivajo na posameznikove rezultate in uspeh v nadaljnjem izobraževanju. V teoretičnem delu diplomskega dela sem opisala tudi obe preverjanji, in sicer narek ter domišljijski binom, s katerima so se srečali učenci med šolskim letom. V empiričnem delu sem v obliki tabel predstavila rezultate, ki so jih učenci dosegli pri preizkusu pismenosti, ki so ga pisali na začetku šolskega leta, ter napake, ki so jih učenci napravili pri pisanju nareka ob koncu šolskega leta. V obliki tabel sem predstavila tudi rezultate domišljijskega binoma, ki smo jih ocenjevali na podlagi prej zastavljenih kriterijev. Domišljijske binome so učenci pisali konec šolskega leta. S preizkusi znanja sem ugotavljala njihove zmožnost pri pisanju nareka in domišljijskega binoma.
Keywords: Opismenjevanje, grafomotorika, poslušanje, branje, narek, domišljijski binom.
Published: 03.10.2012; Views: 4413; Downloads: 336
.pdf Full text (1,62 MB)

10.
USPEŠNOST PRAVOPISNIH ZMOŽNOSTI UČENCEV 3. IN 4. RAZREDOV
Melita Verhnjak, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Opismenjevanje pomeni naučiti se brati in pisati. Učenci se v devetletni osnovni šoli že precej zgodaj seznanijo z opismenjevanjem. V šoli med drugim spoznavajo branje, pisanje, grafomotoriko pisanja in osnove pravopisa. Vse to sem na opisala v teoretičnem delu. Posebno poglavje sem namenila motnjam branja in pisanja. Učenci se med seboj močno razlikujejo po intelektualnih sposobnostih, motivaciji in še po mnogo drugih dejavnikih. Učiteljevo poznavanje učenčevega predznanja je pomembno, saj lahko na ta način individualizira pouk in spremlja njegov napredek. Namen diplomskega dela je preveriti uspešnost pravopisnih zmožnosti učencev 3. in 4. razredov. V raziskavi so sodelovali učenci štirih mariborskih šol. V empiričnem delu sledijo rezultati in interpretacija moje raziskave, ki sem jo izvajala na štirih mariborskih osnovnih šolah. Pravopisno znanje smo preverjali prvič meseca marca 2011 v tretjem razredu, drugo preverjanje pa sem izvedla v mesecu decembru 2011 z istimi učenci, ki so takrat obiskovali 4. razred. S preizkusom pismenosti sem z deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovala, v kakšni meri so pri učencih razvite pravopisne zmožnosti in kakšen je napredek učencev v roku devetih mesecev. Obe preverjanji sta bili izvedeni z istim preizkusom znanja, saj lahko le tako govorimo o realnem napredku učencev.
Keywords: Grafomotorika, načini usvajanja črk, metode opismenjevanja, pisanje, branje, pravopis, motnje branja in pisanja
Published: 13.07.2012; Views: 2794; Downloads: 175
.pdf Full text (1,80 MB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica