| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
ANALIZA TRGA PROIZVODOV IN STORITEV IZ SLOVENSKIH GOZDOV IN SEGMENTIRANJE LASTNIKOV GOZDOV
Žan Rola, 2023, master's thesis

Abstract: Gozdovi so naše bogastvo bi bil primeren začetek razmišljanja o gozdu, o pomenu gozdov in raziskovanju trga proizvodov in storitev iz slovenskih gozdov. Slovenija je dežela gozdov in Slovenci smo tako ali drugače povezani z gozdovi in številnimi vlogami gozdnih sestojev. Pri opredelitvi pomena gozdov in gospodarjenja z gozdovi lahko rečemo, da je bogastvo gozdov težko meriti, saj ima gozd poleg proizvodne še ekološke in socialne funkcije, obenem pa je sestavni del našega življenja, saj z njim sobivamo. Gozd moramo poznati kot ekosistem, poznati moramo vse njegove vloge in prav zato je upravljanje gozdov in gospodarjenje z njimi zahtevna naloga, pred katero so postavljeni njihovi lastniki. Ključnega pomena je torej poznavanje danosti gozda in pa ozaveščanje lastnikov gozdov o pravilnem in gospodarnem ravnanju z gozdovi. Namen magistrskega dela je bil identificirati slovenske proizvode in storitve, ki izhajajo iz slovenskih gozdov, hkrati pa analizirati trg proizvodov in storitev in segmentirati lastnike gozdov v Sloveniji ter njihovo ravnanje z mladimi gozdnimi sestoji. Uporabljena metodologija magistrskega dela zajema sistematičen pregled obstoječe literature, člankov in spletnih virov na temo proizvodov in storitev ter gozdov samih. Poleg teoretičnega pregleda metod analize podatkov pa zajema metodologija tudi praktično uporabo segmentacijske analize. Pri zagotavljanju dobrih pogojev slovenskega gozdarstva potrebujemo učinkovite strategije ozaveščanja in vodenja lastnikov gozdov, ki jih razvijamo na podlagi dobrega poznavanja populacije lastnikov. Raziskava kaže, da so lastniki gozdov večinoma moški, stari okoli 60 let, s srednješolsko izobrazbo in upokojeni. Imajo približno 18 hektarjev gozdne posesti, pri upravljanju katere se večinoma zanašajo na lastne izkušnje. Segmentacija lastnikov razkriva razlike glede na starost, izobrazbo in tehnologije, ki jih uporabljajo pri redčenju, ne pa tudi značilnih razlik v pridobivanju znanj in veščin. Ključni izzivi ustreznega upravljanja lastnikov gozdov vključujejo njihovo nizko zaupanje v zunanje vire informacij in redko uporabo teh virov. Prihodnje strategije moramo zato prilagoditi različnim segmentom populacije in jih usmeriti v povečanje zaupanja in uporabo različnih informacijskih virov za optimizacijo gospodarjenja z gozdovi.
Keywords: gozd, gozdni sestoj, gozdarstvo, trg proizvodov, lastniki gozdov, upravljanje, gospodarjenje z gozdovi, segment, segmentacijska analiza
Published in DKUM: 09.04.2024; Views: 241; Downloads: 26
.pdf Full text (2,59 MB)

2.
Ocena prostorske razsežnosti žledoloma februarja 2014 v bukovih in smrekovih sestojih v občinah Tolmin in Dobrova - Polhov Gradec s pomočjo tehnologije daljinskega zaznavanja
Aljoša Šafran, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu obravnavamo žledolom, ki je ob koncu januarja in začetku februarja 2014 povzročil gmotno škodo ne le na vegetaciji, temveč tudi na energetski in železniški infrastrukturi. Po dosedanjih ocenah gre za enega izmed najobsežnejših žledolomov na območju Slovenije v zadnjih desetletjih. V raziskavi nas je zanimala prostorska razporeditev sprememb v biomasi bukovih in smrekovih sestojev na z žledom prizadetih območjih, zaznanih s pomočjo satelita Landsat. V raziskavo sta bili zajeti občini Tolmin in Dobrova - Polhov Gradec. Na omenjenih območjih smo primerjali stanje bukovih in smrekovih sestojev pred ledeno ujmo ter po njej. Medtem ko so nam Landsat satelitski posnetki služili kot orodje za determinacijo območij negativnih sprememb v rastlinski biomasi, smo s pomočjo LiDAR podatkov izračunali različne izpeljanke, kot so digitalni model reliefa (DMR), digitalni model krošenj (DMK) in digitalni model površja (DMP). Izračunano gmotno škodo smo finančno ovrednotili na podlagi podatkov povprečnih odkupnih cen lesa, pridobljenih s strani Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). Analiza podatkov, izračun izpeljank ter izdelava tematskih kart in grafikonov je potekala s pomočjo programske opreme ArcGIS.
Keywords: žled, žledolom, daljinsko zaznavanje, LiDAR, Landsat, bukev, smreka, gozdni sestoj, gospodarska škoda, Dobrova - Polhov Gradec, Tolmin
Published in DKUM: 27.03.2018; Views: 2293; Downloads: 334
.pdf Full text (3,16 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica