1. Izvedba naravoslovnih aktivnosti na gozdni učni poti Mrtvice reke Mure za 4. in 5. razred osnovne šole : magistrsko deloLara Jelen, 2023, master's thesis Abstract: Izkustveno učenje je pri naravoslovnih vsebinah smiselno, saj gre za učenje v neposrednem okolju, učenci pa si najbolj zapomnijo tisto, kar naredijo sami. Da bo pouk izven učilnice uspešen, se je potrebno nanj pripraviti in ga načrtovati. V magistrski nalogi smo najprej preverili predznanje učencev o poznavanju vsebin, ki so vezane na gozdno učno pot Mrtvice reke Mure. Glavni namen magistrske naloge je bil na podlagi rezultatov testa oblikovati aktivnosti za to določeno učno pot, s katerimi učenci pridobijo znanje in jih lahko učitelji uporabijo pri izvedbi naravoslovnega dne ali pouka izven učilnice v 4. in 5. razredu osnovne šole. Test predznanja smo opravili v 4. in 5. razredu na OŠ Veržej, kjer je skupen vzorec sestavljalo 24 učencev, in sicer 15 učencev v 4. razredu in 9 učencev v 5. razredu. Podatke smo analizirali in interpretirali s pomočjo računalniških programov Excel in Jamovi. Ugotovili smo, da učencem primanjkuje osnovnega znanja na področju vode v naravi in rastlinah, onesnaževanja, najpogostejših rastlinskih in živalskih vrst na tem območju, delovanja prehranjevalnih verig in sestave prsti. Iz tega smo oblikovali aktivnosti za dotično učno pot in pripadajoče delovne liste s pomočjo spletnega programa Canva. Gozdna učna pot že v osnovi sestoji iz štirih postaj, ki smo jih nadgradili z oblikovanimi aktivnostmi. Za praktično izvedbo smo zbrali 10 učencev 4. razreda, ki so bili pripravljeni sodelovati. Z njimi smo se sprehodili po gozdni učni poti, ob tem pa so učenci izvajali aktivnosti. Ob koncu smo z učenci izvedli kratke intervjuje z namenom preveriti pridobljeno znanje. Na podlagi dobljenih odgovorov smo oblikovali zaključek, da so aktivnosti doprinesle k učinkovitejšemu usvajanju učnih vsebin.
Keywords: izkustveno učenje, učenje izven učilnice, gozdna učna pot, naravoslovne aktivnosti, 4. in 5. razred osnovne šole
Published in DKUM: 02.04.2024; Views: 295; Downloads: 83
 Full text (15,98 MB) |
2. Geografska gozdna čutna učna pot po kočevskem : magistrsko deloTina Troha, 2022, master's thesis Abstract: Gozd je pomemben element globalnega ekosistema, obenem pa vir različnih znanj, prostor za razvijanje spretnosti, nenazadnje pa tudi nosilec ključnih vrednot, ki so steber naših življenj. Žal smo ljudje z njim čedalje manj povezani in izgubljamo navezanost, ki je bila pri naših prednikih globoko zakoreninjena. Dinamika sodobne družbe, odtujen načina življenja in povečana uporaba tehnologije v zadnjem času zmanjšujejo tudi moč čutnega zaznavanja. Čutno zaznavanje je za človeka zelo pomembno, saj veliko pripomore k boljšemu razumevanju sveta, ki nas obdaja, s tem pa prispeva k varovanju planeta oz. k trajnostnemu razvoju.
Z upoštevanjem navedenega je v magistrski nalogi na podlagi že obstoječe gozdne učne poti Rožni studenec oblikovan predlog osmišljenih didaktičnih dejavnosti, ki temeljijo na geografskih potencialih Kočevskega s poudarkom na gozdu, obenem pa spodbujajo veččutno zaznavanje. Izvedeno je motivirala želja, da bi se mladi skupaj s starejšimi podali na geografsko gozdno čutno učno pot ter skupaj reševali naloge, s katerimi bi osvežili ali pridobili novo znanje o geografiji Kočevskega oziroma o posameznih geografskih potencialih te regije, razvijali in krepili svoje raznovrstne kompetence, pa tudi bogatili drug drugega. Geografska gozdna učna pot je tudi dobra priložnost za praktični šolski izkustveni pouk na prostem. Navedeno so potrdili udeleženci pilotne skupine, ki so pot preizkusili, ter ob koncu podali svoja mnenja in pripombe ter nekaj idej za izboljšave.
Keywords: geografska gozdna učna pot, veččutno učenje, Kočevje, Rožni studenec
Published in DKUM: 09.09.2022; Views: 591; Downloads: 123
Full text (6,05 MB) |
3. Razvoj koncepta prepoznavanja različnih vrst dreves pri osnovnošolcih skozi razvoj modela gozdne učne potiNeža Kavčič, 2020, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je bil glavni namen ugotoviti, kako dobro osnovnošolci poznajo različne vrste dreves in na podlagi ugotovitev sestaviti model gozdne učne poti po mestnem parku v Mariboru. Naloga je sestavljena iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela.
Teoretični del je razdeljen na štiri sklope. V didaktičnem sklopu so predstavljeni splošni cilji in vsebine predmeta naravoslovje in tehnika ter naravoslovje. V psihološkem sklopu je podrobneje opredeljen razvoj otroka v srednjem otroštvu. Naravoslovni sklop opredeljuje glavno tematiko magistrske naloge, drevesa. V zadnjem sklopu sta predstavljena mesto Maribor in Osnovna šola Bojana Ilicha, Maribor.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in analiza raziskave, v kateri so sodelovali učenci četrtega in šestega razreda Osnovne šole Bojana Ilicha, Maribor. Z raziskavo je ugotovljeno, kako dobro otroci prepoznavajo in ločujejo različne vrste dreves in kako poznajo bližnji šolski okoliš. Rezultati kažejo, da znanje učencev ni preveč dobro. Imeli so težave s skiciranjem listov dreves, prav tako z ugotavljanjem, kateri plod pripada določenemu drevesu. Več znanja so pokazali pri naštevanju čim več drevesnih vrst. Šolski okoliš so dobro poznali, saj so v veliki večini napisali, da je v bližini šole park, v katerem je veliko različnih drevesnih vrst.
Na podlagi slabših rezultatov o znanju anketiranih učencev o drevesih v empiričnem delu je v praktičnem predstavljen model gozdne učne poti, ki ga učitelji lahko pripravijo za učence. Ti bodo na koncu znali bolje prepoznavati in ločevati različne drevesne vrste.
Keywords: osnovna šola, gozdna učna pot, naravoslovje, Maribor
Published in DKUM: 09.03.2020; Views: 1122; Downloads: 236
Full text (4,75 MB) |
4. NARAVOSLOVNE DEJAVNOSTI OB BUKOVNIŠKEM JEZERUSanja Rous, 2014, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomske naloge je predstaviti načrtovano gozdno učno pot za predšolske otroke na Bukovniškem jezeru s posameznimi izbranimi naravoslovnimi dejavnostmi, preko katerih si otroci razvijajo določene sposobnosti in spretnosti.
V teoretičnem delu so podrobneje opisane značilnosti Bukovniškega jezera z okolico, na katerem se izvaja načrtovana gozdna učna pot. Predstavljen je pomen gozdnih učnih poti in opisana učna pot na Bukovnici. Podrobneje smo predstavili in opisali zgodnje raziskovanje v predšolskem obdobju ter vlogo vzgojitelja pri raziskovanju.
V empiričnem delu smo načrtovano gozdno učno pot razdelili na sedem različnih enodnevnih projektov, preko katerih se otroci ob različnih čutilih srečajo z drevesi, rastlinami, živalmi, prstjo in vodo ob Bukovniškem jezeru. Načrtovane projekte smo poimenovali po barvnih poteh in so slikovno prikazane na zemljevidu.
Del diplomske naloge je praktičen. Praktičen del je zasnovan in izveden v obliki enodnevnega projekta, imenovanega »Rumena pot«, in temelji na raziskovalnem delu otrok v okolici Bukovniškega jezera. Rezultati so predstavljeni kvalitativno – z opazovanjem.
Keywords: Bukovniško jezero, gozdna učna pot, naravoslovne dejavnosti, raziskovalno delo, raziskovalni problem, predšolski otrok
Published in DKUM: 09.12.2014; Views: 1887; Downloads: 349
Full text (1,75 MB) |
5. ANALIZA RAZUMEVANJA TURIZMA V DOMAČEM KRAJU Z VIDIKA UČENCEV RAZREDNE STOPNJE NA DVOJEZIČNEM PODROČJU OBČINE DOBROVNIKTamara Berden, 2011, undergraduate thesis Abstract: Tema diplomske naloge je Analiza razumevanja turizma v domačem kraju z vidika učencev razredne stopnje na dvojezičnem področju občine Dobrovnik. Diplomska naloga je sestavljena iz treh delov, teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela.
Teoretični del povzema glavne naravno-geografske in družbeno-geografske značilnosti, šolstvo, šport, naravno, kulturno in etnološko dediščino ter turizem v občini Dobrovniku. V empiričnem delu nas je zanimalo, kako učenci razumejo turizem v domačem kraju, kaj bi preuredili, katera ustanova jim je najbolj zanimiva in katera bi bila turistom, ki bi obiskali našo občino, kako so zadovoljni z urejenostjo občine Dobrovnik ter kako učenci Dvojezične osnovne šole Dobrovnik sploh skrbijo za urejenost okolja. Z izvedeno raziskavo smo ugotovili, da stopnja razgledanosti sovpada s starostno in razvojno stopnjo otrok, razlik pa glede na spol skorajda ni. Učenci se močno zavedajo, da je občina Dobrovnik turistični kraj, ter da so tri destinacije, ki so tako njim kot tudi verjetno za turiste najbolj privlačne v našem kraju. To pa je Bukovniško jezero, hiša Györgya Dobronokija in Ocean Orchids. Refleksijo empiričnega dela predstavlja praktični del, kje smo sestavili in popestrili našo gozdno učno pot ob Bukovniškem jezeru, saj je Bukovniško jezero po mnenju anketiranih učencev najzanimivejši kraj in tudi del, kjer bi oni največ spremenili, gozdna učna pot pa bi bila dobra destinacija za mlade, ki vse pogosteje prihajajo v naš kraj. Namen praktičnega dela je bil ugotoviti dober primer povezave teorije in prakse. Podatki so pokazali, da se učenci zavedajo, da je občina Dobrovnik turistični kraj ter da imajo učenci veliko idej, kako privabiti turiste v naše kraje.
Keywords: domači kraj, turizem, otroci, narava, razredna stopnja, Dobrovnik, gozdna učna pot
Published in DKUM: 04.07.2011; Views: 2321; Downloads: 204
Full text (5,52 MB) |
6. Gozdna učna pot Pistrov gradMetka Prohart, 2010, undergraduate thesis Abstract: Otroci so vedno vedoželjni, le znati jih moramo motivirati. Že na začetku učne ure jih lahko motiviramo z zgodbo. Marija Montessori in tudi Anton Martin Slomšek, ki je živel in delal v Vuzenici in tukaj tudi napisal učbenik Blaže in Nežica v nedeljski šoli, sta nam še vedno lahko za vzgled za vzorno pedagoško delo. Slomšek je bil izredno nadarjen vzgojitelj, mojster slovenske govorjene in pisane besede in gledal je zelo daleč naprej v prihodnost.
V diplomski nalogi sem pripravila učne aktivnosti za starost otrok od 6 do 14 let. Z otroci hodimo v naravo čim pogosteje. Temelj dobrega razumevanja pa je natančno opazovanje. Otroci pri svojem delu na Gozdni učni poti Pistrov grad pridobivajo znanje s pomočjo skiciranja rastlin in živali in pri tem uporabljajo naravoslovno fotografijo. Preskusijo se v igri. Otroci domače okolje spoznavajo kot naravni spomenik. Tudi sami raziskujejo naravoslovno kulturno zgodovinsko učno pot Pistrov grad in cenijo dela znamenitih Vuzeničanov. Spoznajo delo in življenje umetnika Oskarja von Pistorja in njegove družine.
Dejavnosti na Gozdni učni poti Pistrov grad načrtujemo in izvajajmo vsaj dvakrat na mesec. Izvajamo jih lahko v vseh letnih časih in skoraj v vseh vremenskih razmerah. Otroke vodimo na Gozdno učno pot Pistrov grad tudi, kadar dežuje, sneži, je megleno ali sije sonce.
Osnovni namen takšnega dela je tudi, da otrokom omogočimo konkretno doživljanje in zaznavanje okolja v katerem živijo in prav tako doživljanje velikih umetniških del s katerimi se soočijo v domačem okolju in nadalje v umetnostni galeriji.
V diplomskem delu pripravim tudi izbor potencialnih učnih gesel za Gozdno učno pot Pistrov grad.
Spoznavanje narave domačega okolja podkrepimo z otroci še z obiski botaničnega parka in zoološkega vrta ter obiskom različnih strokovnjakov.
Keywords: narava, otroci, doživljanje in spoznavanje naravnih in kulturnih znamenitosti, Gozdna učna pot Pistrov Grad
Published in DKUM: 18.01.2011; Views: 3563; Downloads: 458
Full text (1,52 MB) |
