1. ANALIZA TRGA PROIZVODOV IN STORITEV IZ SLOVENSKIH GOZDOV IN SEGMENTIRANJE LASTNIKOV GOZDOVŽan Rola, 2023, master's thesis Abstract: Gozdovi so naše bogastvo bi bil primeren začetek razmišljanja o gozdu, o pomenu gozdov in raziskovanju trga proizvodov in storitev iz slovenskih gozdov. Slovenija je dežela gozdov in Slovenci smo tako ali drugače povezani z gozdovi in številnimi vlogami gozdnih sestojev. Pri opredelitvi pomena gozdov in gospodarjenja z gozdovi lahko rečemo, da je bogastvo gozdov težko meriti, saj ima gozd poleg proizvodne še ekološke in socialne funkcije, obenem pa je sestavni del našega življenja, saj z njim sobivamo. Gozd moramo poznati kot ekosistem, poznati moramo vse njegove vloge in prav zato je upravljanje gozdov in gospodarjenje z njimi zahtevna naloga, pred katero so postavljeni njihovi lastniki. Ključnega pomena je torej poznavanje danosti gozda in pa ozaveščanje lastnikov gozdov o pravilnem in gospodarnem ravnanju z gozdovi.
Namen magistrskega dela je bil identificirati slovenske proizvode in storitve, ki izhajajo iz slovenskih gozdov, hkrati pa analizirati trg proizvodov in storitev in segmentirati lastnike gozdov v Sloveniji ter njihovo ravnanje z mladimi gozdnimi sestoji. Uporabljena metodologija magistrskega dela zajema sistematičen pregled obstoječe literature, člankov in spletnih virov na temo proizvodov in storitev ter gozdov samih. Poleg teoretičnega pregleda metod analize podatkov pa zajema metodologija tudi praktično uporabo segmentacijske analize.
Pri zagotavljanju dobrih pogojev slovenskega gozdarstva potrebujemo učinkovite strategije ozaveščanja in vodenja lastnikov gozdov, ki jih razvijamo na podlagi dobrega poznavanja populacije lastnikov. Raziskava kaže, da so lastniki gozdov večinoma moški, stari okoli 60 let, s srednješolsko izobrazbo in upokojeni. Imajo približno 18 hektarjev gozdne posesti, pri upravljanju katere se večinoma zanašajo na lastne izkušnje. Segmentacija lastnikov razkriva razlike glede na starost, izobrazbo in tehnologije, ki jih uporabljajo pri redčenju, ne pa tudi značilnih razlik v pridobivanju znanj in veščin. Ključni izzivi ustreznega upravljanja lastnikov gozdov vključujejo njihovo nizko zaupanje v zunanje vire informacij in redko uporabo teh virov. Prihodnje strategije moramo zato prilagoditi različnim segmentom populacije in jih usmeriti v povečanje zaupanja in uporabo različnih informacijskih virov za optimizacijo gospodarjenja z gozdovi.
Keywords: gozd, gozdni sestoj, gozdarstvo, trg proizvodov, lastniki gozdov, upravljanje, gospodarjenje z gozdovi, segment, segmentacijska analiza
Published in DKUM: 09.04.2024; Views: 241; Downloads: 24
 Full text (2,59 MB) |
2. Razvoj pomožnega vitla za gozdarski vitel : diplomsko deloJaka Randl, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je opisan proces razvoja pomožnega vitla v podjetju Uniforest, d. o. o. Na začetku dela je najprej postavljen zahtevnik, ki ga mora stroj izpolnjevati in je bil sestavljen z združevanjem osnovnih pravil o varnosti, preverbo praktičnih zahtev in mislijo na čim boljšo uporabniško izkušnjo. Opisan je potek spravila lesa brez pomožnega vitla in z njim, kjer so predstavljene prednosti uporabe le-tega za uporabnika. Prikazan je konceptni potek, ki se razvije v konstruiranje, izbiro standardnih komponent in določitev sestave stroja. Nadalje je prikazana izdelava prvega prototipa in testiranja, ki so bila izvedena za pridobitev neposrednih informacij o delovanju stroja. V zaključku dela sledita še pregled doseženih rezultatov ter splošna ocena stroja glede na postavljene zahteve.
Keywords: pomožni vitel, gozdarstvo, spravilo lesa
Published in DKUM: 20.09.2022; Views: 764; Downloads: 0 |
3. Razvoj in uporabnost traktorskih vitlov s konstantno vlečno siloValentina Požek, 2021, undergraduate thesis Abstract: V Sloveniji je gozdarstvo močno razvita panoga in pomemben del kmetijstva. Veliko kmetij ima v lasti gozd, ki predstavlja dodaten vir zaslužka na kmetiji. Cilj diplomskega dela je prikazati delovanje nove tehnologije »konstantne vlečne sile« pri vitlih, ki se kot orodje že nekaj časa pojavljajo na trgu, vendar s to tehnologijo še niso seznanjeni vsi uporabniki takšnih delovnih strojev. V raziskovalnem delu smo opravili poskusno testiranje dveh različnih vitlov v proizvodnih prostorih podjetja Krpan. Pridobljeni podatki omogočajo lažjo interpretacijo razlike med dvema različnima konstrukcijskima sistemoma vitla. Konstantna vlečna sila omogoča enakomeren vlek vitla pri različni oddaljenosti bremena od traktorja. Do zdaj so kmetovalci uporabljali le klasične vitle, ki takšne tehnologije niso imeli vgrajene. Zdaj novi sistemi kmetovalcem omogočajo lažje delo pri najtežjih kmetijskih opravilih, kot so sečnja in spravilo lesa, delo v gozdu in pri vseh opravilih, kjer potrebujemo takšen delovni stroj. Prednost takšnih strojev so tudi lažji pogoji dela na razgibanem terenu, manjša poraba goriva in večja varnost pri delu. Glede na pregled literature in rezultate testiranja smo prišli do zaključka, da je vitel s konstantno vlečno silo bolj učinkovit pri vleki kot tisti brez, predvsem zaradi izbire pravilnega gonilnega sistema. Neprestane inovacije proizvajalcev pa stremijo k izboljšanju varnosti pri delu, predvsem na hribovitih težje dostopnih področjih.
Keywords: vitel, gozdarstvo, konstantna vlečna sila, vleka
Published in DKUM: 06.09.2021; Views: 1013; Downloads: 73
Full text (1,65 MB) |
4. Posebnosti vrednotenja gospodarskih kategorij v kmetijstvu in gozdarstvuBenjamin Bine Bregant, 2018, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu želimo najprej predstaviti in opredeliti kmetijstvo in gozdarstvo kot njune lastnosti ter vlogo in doprinos, ki sta ga imela nekoč in danes.
Predstavili bomo posebne gospodarske kategorije, njihove karakteristike in z njimi povezane posebnosti vrednotenja teh gospodarskih kategorij v kmetijstvu kot tudi v gozdarstvu. Zanimajo nas tudi način in pravilnost njihove uporabe, kakor tudi ključne značilnosti teh posebnih gospodarskih kategorij. Prikazati želimo kalkulacije najbolj pogostih kategorij, ki se uporabljajo na povprečni slovenski kmetiji, ter ključe, po katerih se določa in ugotavlja njihova vrednost. Kot je splošno znano, je statistično gledano kmetijstva vedno manj, saj se površine kmetijskih zemljišč krčijo za namene stanovanjske ali industrijske gradnje in logistične namene. V Sloveniji se po podatku SURS-a iz leta 2016 obdeluje 476.682 hektarjev kmetijskih zemljišč, vendar se ta številka letno počasi zmanjšuje. Posledično ostajajo zaradi tega še samo večji kmetijski pridelovalci, ki so gospodarsko gledano močnejši in jih krčenje kmetijskih površin tako ne prizadene. Le-to pa predstavlja velike težave manjšim kmetom oz. pridelovalcem z manj površinami in manj glavami živine, saj so te majhne kmetije praviloma samooskrbne, vendar je to premalo za dolgotrajen strateški obstoj in razvoj. Zato se mladi kmetje oz. prevzemniki odločajo za prodajo kmetij in se raje zaposlujejo drugje in to je ena večjih problematik v slovenskem kmetijstvu.
Gozdarstvo je v Sloveniji pomembno, saj Slovenijo po podatku SURS-a iz leta 2016 prekriva kar 1.182.278 hektarjev gozdov, kar predstavlja 58,3 % površja Slovenije. Ta številka se presenetljivo vsako leto povečuje. To se reflektira tudi v številu podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo lesa ter v količini izvoza slovenskega lesa v tuje države. Slovenija v veliki meri izvaja različne spodbujevalne investicijske programe ter ponuja sredstva, ki se kmetom in gozdarjem namenjajo z raznimi subvencijami, denarnimi sredstvi za mlade prevzemnike, razpisi za nepovratna sredstva in raznimi okolijskimi programi po direktivah Evropske Unije.
Zato smo se s to diplomsko nalogo odločili približati tako kmetijski kot gozdarski dejavnosti z računovodskega ter knjigovodskega vidika in z njima povezanimi zanimivostmi in značilnostmi, predvsem z vidika posebnosti vrednotenja teh gospodarskih kategorij.
Keywords: kmetijstvo, gozdarstvo, kmetijsko gospodarstvo, računovodenje, vrednotenje, gospodarske kategorije
Published in DKUM: 30.11.2018; Views: 1287; Downloads: 74
Full text (1,61 MB) |
5. |
6. Ekonomsko vrednotenje vlog gozdov : magistrsko deloRobert Mavsar, 2005, master's thesis Keywords: gozdarstvo, ekonomija blaginje, panoge dejavnosti, vrednotenje, vrednost, metode, teorija, modeli, prilagajanje, organiziranost, trg, povezanost
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1606; Downloads: 210
 Link to full text
This document has many files! More... |
7. Primerjalna analiza tržišč Nemčije, Norveške in Kanade na primeru podjetja Tajfun Planina d.o.o. : diplomsko deloSvetlana Čerič, Natalija Medenjak, Tina Žibret, 2007, undergraduate thesis Keywords: mednarodni trg, stroji, strojna industrija, proizvodnja, gozdarstvo, Slovenija, Nemčija, Norveška, Kanada, poslovanje, mednarodne primerjave, podjetje, industrijska organizacija, internacionalizacija, sinteze, cilj, strategija, mednarodna kooperacija, mednarodno sodelovanje, programi, trg, mednarodno poslovanje, poslovne odločitve, odločanje, mednarodni ekonomski odnosi, proizvodi, poslovni proces, tržne raziskave, mednarodno trženje
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 1831; Downloads: 128
Full text (1,46 MB) |
8. |
9. Analiza in optimiranje transportne verige v podjetju Lovše d.o.o. : diplomsko deloMartina Osojnik, 2008, undergraduate thesis Keywords: gozdarstvo, lesna industrija, cestni promet, železniški transport, optimizacija, les, infrastruktura, storitve, prometno omrežje, regulacija, železnice, transportni sistemi, logistika, pretok blaga, organiziranost, špedicija, outsourcing, prevozništvo, podjetje, transport, verige, promet, organizacijske strukture, tovorni promet, Slovenija
Published in DKUM: 28.05.2012; Views: 2182; Downloads: 347
Full text (689,26 KB) |
10. PROJEKTNA NALOGA V FUNKCIJI PRIDOBIVANJA VEDENJ IN STALIŠČ O POMENU TEHNIŠKE DEDIŠČINEMatevž Jurše, 2011, undergraduate thesis Abstract: POVZETEK
Glavni namen diplomskega dela z naslovom Projektna naloga v funkciji pridobivanja vedenj in stališč o pomenu tehniške dediščine je ugotoviti predznanje, izkušnje in interes učencev za praktično delo v povezavi s tehniško dediščino in zbrati mnenja o vključevanju znanj in vedenj o dediščini pri različnih učnih predmetih s poudarkom na tehniški dediščini v pedagoškem procesu. Prav tako je namen naloge ugotoviti, ali in v kolikšni meri imajo učitelji tovrstne pedagoške izkušnje pri svojem delu. Skozi raziskavo in praktično izvedeno projektno nalogo se želi pridobiti čim več znanj, vedenj in izkušenj tako pri načrtovanju, organizaciji, praktični izvedbi projekta v pedagoškem procesu, evalvaciji kot tudi pri predstavitvi znanj in konkretnih izdelkov, nastalih med projektnim delom v obliki razstave, javnega nastopa ali prijave na morebitni javni natečaj.
Raziskovanje je kombinacija kvantitativnih in kvalitativnih metod ter tehnik. Uporabljena je kombinirana metoda triangulacije, ki izhaja iz predpostavke, da vsak izmed udeležencev raziskave (učitelj izvajalec, učitelj opazovalec ter učenci) vidi in razlaga isto dogajanje drugače, morda celo nasprotno, torej zastavljeni problem obravnava s treh različnih perspektiv. V drugem delu raziskovanja je uporabljena kavzalna deskriptivna neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja s pomočjo anketnega vprašalnika za učitelje in učiteljice razrednega pouka na OŠ Janka Glazerja Ruše in OŠ Lovrenc na Pohorju. Raziskovalni vzorec je naključen, ciljna skupina pa učenci četrtega razreda devetletne osnovne šole.
Rezultati raziskave (triangulacije kažejo), da učenci poznajo pomen materialne tehniške dediščine in imajo do nje pozitiven odnos, da razumejo pomen razvoja ideje za projektni izdelek, so tolerantni do izbora najboljše ideje in jo s svojimi močmi dopolnijo, z veseljem izdelajo prvi izdelek na nivoju makete in ga skupno dopolnijo, se znajo razporediti po tako imenovanih delovnih postajah in tako aktivno izvajati delovne operacije, znajo zaigrati in ustvariti prijetno vzdušje za predstavitev svojih izdelkov ter nenazadnje vrednotiti svoje delo in skrbeti za varnost pri delu ter racionalno izrabo materiala.
Učitelji pa menijo, da učenci poznajo pojme dediščina, tehniška dediščina, muzej in maketa, da uporabljajo te pojme pri pouku različnih učnih predmetov, trdijo, da učenci v času šolanja na razredni stopnji obiskujejo muzeje, izdelujejo makete, gradijo z gradniki, izdelajo maketo tehniške naprave, izdelajo igračo in glasbilo, trdijo tudi, da učenci radi in z veseljem praktično izdelujejo tehnične izdelke, so prepričani, da bi pri pouku lahko izdelali maketo drče ali druge primere materialne tehniške dediščine, menijo da je koristno ter pomembno učence seznanjati s tehniško dediščino, šegami in navadami ter z načinom življenja nekoč. Učitelji so prepričani, da učni načrti na razredni stopnji osnovne šole vsebujejo dovolj ciljev, ki obravnavajo kulturno in tehniško dediščino, šege in navade ter načine življenja nekoč in vsaj občasno pri obravnavi učnih sklopov izvajajo projektno učno delo.
Keywords: Ključne besede: tehniška dediščina, gozdarstvo, dnevi dejavnosti, projektna naloga, maketa drče.
Published in DKUM: 29.03.2011; Views: 2867; Downloads: 207
Full text (3,72 MB) |
