Search the digital library catalog

Abstract: Magistrsko delo obravnava vpeljavo gozdne pedagogike v pouk prvega razreda pri predmetih spoznavanje okolja, slovenščina in matematika. Namen raziskave je bil preučiti, kako pouk v gozdu vpliva na znanje učencev o gozdu, njihovo doživljanje gozda in odnos do njega ter možnosti vpeljave gozdne pedagogike v redni pouk. V teoretičnem delu smo predstavili, kaj je gozdna pedagogika, kakšno vlogo ima gozd kot učno okolje, značilnosti izkustvenega in sodelovalnega učenja, vlogo učitelja, umeščenost gozdne pedagogike v učni načrt za 1. razred ter prednosti in slabosti vpeljave gozdne pedagogike v osnovni šoli. Empirični del temelji na izvedbi aktivnosti, ki smo jih izvedli v različnih letnih časih (jeseni, pozimi in spomladi) pri pouku matematike, slovenščine in spoznavanje okolja. Raziskava je temeljila na pred- in po-testu, ki sta vključevala vprašanja o razumevanju gozda, njegovem pomenu, prepoznavanju živali in dreves ter občutkih učencev.
Keywords: gozdna pedagogika, gozd, medpredmetno povezovanje, naravno okolje, prvošolci
Published in DKUM: 07.11.2025; Views: 0; Downloads: 25
Full text (5,29 MB)

Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega. V prvem delu smo predstavili zgodnje učenje naravoslovja v vrtcu, pomen učenja v naravi, njegov vpliv na otrokov razvoj ter učilnico na prostem. Prav tako smo predstavili gozdni ekosistem, značilnosti gozda skozi letne čase, pomen gozda za človeka, varnost v gozdu in kako je gozd spodbudno učno okolje. Posvetili smo se tudi naravnim materialom v gozdu in igralnici, naravnim materialom in igračam ter dejavnostim, ki jih lahko izvedemo z naravnimi materiali. Drugi del je empirični, kjer smo uporabili neeksperimentalno raziskovalno metodo, s katero smo po izkušnjah vzgojiteljev evalvirali razlike pogostosti uporabe gozdnih naravnih materialov v mestnih in podeželskih vrtcih glede na različna starostna obdobja in letne čase. V anketnem vprašalniku je sodelovalo 111 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev. Na osnovi podatkov, pridobljenih s pomočjo spletne ankete, smo ugotovili, da podeželski in mestni vrtci uporabljajo gozdne naravne materiale pri igri in učenju ter da se med njimi pojavijo razlike glede na pogostost uporabe le-teh. Prav tako smo ugotovili, da prvo in drugo starostno obdobje uporablja gozdne naravne materiale in da med njimi ni bistvenih razlik. Pojavijo se le manjše razlike v pogostosti uporabe gozdnih naravnih materialov in v pogostosti uporabe le-teh na različnih površinah. Skozi celo leto večina vrtcev uporablja gozdne naravne materiale, le da je odstotek uporabe v toplejših letnih časih večji kot v hladnejših.
Keywords: gozd, gozdni ekosistem, naravni materiali, predšolska vzgoja, mestni in podeželski vrtci
Published in DKUM: 13.06.2025; Views: 0; Downloads: 36
Full text (2,02 MB)

Abstract: Vzgojitelji pomembno vplivajo otrokov razvoj. Zato pomembno vplivajo na otrokov razvoj in se morajo stalno strokovno usposabljati. Vedno več slovenskih vzgojiteljev se vključuje v program gozdne pedagogike, ki se je pri nas začela uveljavljati v letu 2010. Gozdna pedagogika v nekaterih segmentih odstopa od Kurikuluma za vrtce, po katerem delajo slovenski javni vrtci. Tako se tudi strokovni razvoj vzgojiteljev, ki so vključeni v program gozdne pedagogike, razlikuje od strokovnega razvoja ostalih vzgojiteljev, s tem pa tudi njihove strokovne kompetence. V teoretičnem delu smo predstavili gozdno pedagogiko, njene učinke ter vzgojitelje in vrtce v programu. Prav tako smo se posvetili strokovnemu usposabljanju vzgojiteljev za področje gozdne pedagogike in njihovim strokovnim kompetencam. V empiričnem delu so interpretirani odgovori intervjujev in rezultati le-teh. Intervjuje smo izvedli z diplomiranimi vzgojitelji, ki so vključeni v program gozdne pedagogike. Zanimalo nas je, kako vzgojitelji, ki so vključeni v program gozdne pedagogike, skrbijo za strokovno usposabljanje na tem področju. Zanimalo nas je, kako vzgojitelji, vključeni v program gozdne pedagogike, skrbijo za svoj strokovni razvoj, v kolikšni meri se udeležujejo strokovnih usposabljanj in kakšen je njihov odnos do le-teh. Glede na odgovore smo spoznali, da se vzgojitelji z zanimanjem udeležujejo strokovnih usposabljanj, vendar jih pri tem zaustavlja nekaj ovir, kot so finance in čas. Menijo, da so usposabljanja zelo koristna in pomembna za njihovo delo ter razvoj.
Keywords: gozd, gozdna pedagogika, vzgojitelj, strokovni razvoj, strokovne kompetence
Published in DKUM: 28.02.2025; Views: 0; Downloads: 105
Full text (786,26 KB)

Abstract: Postopek odsvojitve kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetij je v slovenskem pravnem redu podrejen raznim omejitvam, ki udeležencem v prometu omejuje enostavno pridobitev lastninske pravice na nepremičninah in prosto razpolaganje z njimi. Javni interes je namreč na tem področju še posebej izražen zaradi nujne ohranitve kmetijskih in gozdnih zemljišč ter kmetij in njihovega potenciala, ki se izkazuje v samooskrbi in strateški surovini države, zato je pomembno, da se tak promet zavaruje. Pri zakonskih omejitvah navedenih nepremičnin, ki so nastale po ustavnem pooblastilu še posebej izstopa institut predkupne pravice. Promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami tako poteka omejeno, skladno z naprej določenim postopkom, v odvisnosti od upravnega organa. Tak postopek je urejen z Zakonom o kmetijskih zemljiščih, nekatere posebnosti v prometu z gozdovi in zaščitenimi kmetijami pa so predpisane v specialnih zakonih. Na obravnavanem področju prevladuje naprej določen krog predkupnih upravičencev, ki se lahko razlikuje glede na to, ali gre za promet s kmetijskimi zemljišči ali gozdovi. V slednjem primeru ugotavljamo, da je ureditev nekoliko neprimerna za dejanski promet z gozdovi, saj zanemari solastnika kot predkupnega upravičenca, ki pri prodaji kmetijskega zemljišča nastopa na prvem mestu. Predkupna pravica na zadevnem področju se uveljavi z institutom javne ponudbe in njenim sprejemom, ki je predpogoj za začetek postopka odobritve pravnega posla s strani pristojne upravne enote. Upravni organ tako v postopku deluje glede na postavljeno zakonsko regulacijo in določi najprimernejšega pridobitelja predmetnega zemljišča. Odobritev je ključna za nadaljnji postopek overitve in vpisa v zemljiško knjigo. Čeprav je na prvi pogled postopek poenostavljen, se v praksi pojavljajo neenaka stališča zaradi nejasnosti in (pre)splošne ureditve obravnavanega področja. Te dileme in vrzeli, ki jih bomo izpostavili tudi v delu, večinoma zapolnjujeta upravnosodna praksa in teorija. Vse zakonske ovire na tem področju in omenjena togost zakonodaje pa udeležencem v prometu omogoča izigravanje predpisov, ki se lahko izrazi tudi v ničnosti zavezovalnih pravnih poslov. V magistrskem delu obravnavamo tudi problematiko zaščitenih kmetij, za prodajo katerih so vse do leta 2022 veljale posebne omejitve. Spremembe na tem področju sedaj omogočajo delitev zaščitenih kmetij, kar je zakonodaja zavoljo izrazitega javnega interesa pred novelacijo strogo ovirala. Zaščitene kmetije so kljub navedenemu še zmeraj predmet določenega nadzora, in sicer v postopku dedovanja, ki poteka po posebnem zakonu.
Keywords: kmetijsko zemljišče, gozd, kmetija, promet s kmetijskimi zemljišči, ponudba, odobritev pravnega posla, lastninska pravica, predkupna pravica, zakup
Published in DKUM: 20.12.2024; Views: 0; Downloads: 67
Full text (1,16 MB)

Abstract: Promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami je v Republiki Sloveniji podvržen sistemu, ki lastnike omejuje pri sicer prostem pravnoposlovnem prenosu lastninske pravice na nepremičnini. Zaradi varovanja javnega interesa, ki izhaja iz vpliva primernega obdelovanja kmetijskih in gozdnih zemljišč na uspešno kmetijsko in gozdarsko dejavnost ter zadostno samooskrbo in suverenost države, je zakonodajalec po ustavnem pooblastilu normiral področje z Zakonom o kmetijskih zemljiščih, ki določa obvezen upravni postopek, ki ga morajo pri prenosu lastninske pravice spoštovati stranke pravnega posla in upravni organi. Dodatno so normirani tudi posebni zakoni, ki na področju gozdov in zaščitenih kmetij določajo posebnosti, ki se v splošnem postopku prodaje upoštevajo za to vrsto zemljišč. Temelj postopkovne regulacije predstavljajo zakonite predkupne pravice, ki lastniku preprečujejo prosto izbiro druge pogodbene stranke tj. Kupca. Te se v zakonsko določenem roku uveljavljajo z institutom sprejema ponudbe, ki jo upravna enota na pobudo prodajalca javno objavi na portalu e-Uprava in oglasni deski upravne enote. Nadalje je sklenitev pravnega posla s sprejemnikom ponudbe odvisna od odobritve pravnega posla, ki ga z odločbo poda upravna enota, na območju katere zemljišče leži, tako, da preveri spoštovanje vseh regulativnih pravil in posel odobri tistemu sprejemniku, ki je glede na javni interes najprimernejši bodoči lastnik zemljišča. Ta način je edini, ki kupcu omogoči vpis v zemljiško knjigo in s tem pravnoposlovni prenos lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih, gozdovih in kmetijah. Teoretično razmeroma enostaven proces, ki na podlagi načela sorazmernosti in legitimnosti ustavno dopustno posega v zasebno lastnino in dobro zasleduje javni interes, ima v praksi določene pomanjkljivosti, ki jih zaznamo v upravni in sodni praksi, predvsem zaradi pravnih praznin, ki so posledica splošnosti in togosti pravne ureditve zadevnega področja. V magistrskem delu smo opozorili predvsem na pomembnost temeljite presoje o ustreznosti in ustavni skladnosti trenutno veljavnega zakonskega omejevanja lastnine glede na namen, ki ga tovrstna regulacija zasleduje. Izpostavili smo tudi še nerešene težave, ki se pojavljajo v postopku prodaje, ter prikazali možne prihodnje izboljšave, ki bi bile morebiti ustrezne za zagotavljanje bodočega gospodarsko, ekološko in socialno učinkovitega kmetijstva.
Keywords: kmetijsko zemljišče, gozd, kmetija, lastninska pravica, promet s kmetijskimi zemljišči, odobritev pravnih poslov, predkupne pravice
Published in DKUM: 22.01.2024; Views: 672; Downloads: 208
Full text (1,49 MB)