| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 29
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
2.
Vključimo gozd v pouk Podružnične šole Kog
Jasna čurin, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Cilj diplomske naloge je bil priprava in izvedba aktivnosti na temo Gozd na območju Podružnične šole Kog. V nalogi so opisane možne aktivnosti v gozdu in izvedba naravoslovnega dneva. Za splošno obravnavo teme gozd je možno uporabiti več metod dela, od verbalno-tekstualnih metod do izkustvenega in sodelovalnega učenja. Predstavljene so nekatere oblike dela, primerne za aktivnosti v gozdu in izvedbo naravoslovnega dela: projektno učno delo, raziskovalno delo, problemski pouk, terensko delo, ekskur
Keywords: Gozd, metode dela, oblike dela, naravoslovni dan, ekskurzija, sodelovalno učenje, prvo triletje.
Published: 17.02.2009; Views: 3050; Downloads: 672
.pdf Full text (11,99 MB)

3.
FIZIKALNO OZADJE KLIMATSKIH MODELOV IN UPORABA PRI POUKU FIZIKE
Mateja Stermšek, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V zadnjem stoletju se je povprečna temperatura na Zemlji dvignila za 0,7 K. Segrevanje atmosfere je odvisno od mnogih parametrov. V diplomskem delu sem študirala fizikalno ozadje klimatskih modelov in pripravila predlog za uporabo pri pouku fizike. Najprej sem opisala naravne pojave, ki vplivajo na segrevanje atmosfere. Nato sem opisala fizikalne osnove klimatskih modelov ter prvi preprost Fourierev model. V osrednjem delu diplome sem izračunala povprečno temperaturo na Zemlji pri štirih različnih pogojih: - Zemlja brez atmosfere - Zemlja z enakomerno atmosfero - Zemlja obdana z zrakom - Zemlja poraščena z gozdom. Pokazala sem, kako koncentracije ogljikovega dioksida in ostalih toplogrednih plinov vplivajo na emisivnost in na povprečno temperaturo Zemljine atmosfere. Izračunane modele sem predstavila z računalniškim programom »Spreminjanje temperature«, ki računa povprečno temperaturo na Zemlji v odvisnosti od emisivnosti in je primeren za uporabo pri pouku fizike v šoli.
Keywords: Klima, energijsko ravnovesje, gozd, povprečna temperatura, topla greda
Published: 17.11.2009; Views: 1551; Downloads: 94
.pdf Full text (854,03 KB)

4.
NADOMEŠČANJE MANJKAJOČIH VREDNOSTI S POMOČJO ROTACIJSKEGA REGRESIJSKEGA GOZDA
Miroslav Palfy, 2009, dissertation

Abstract: Manjkajoče vrednosti predstavljajo pogosto težavo, ki spremlja ustvarjanje podatkovnih baz, bodisi če se podatki zbirajo s pomočjo anket bodisi če so pridobljeni iz načrtovanih eksperimentov. Ne glede na to, koliko truda je vloženo za zagotavljanje popolne izpolnjenosti vprašalnikov ali v skrbno načrtovanje znanstvenega poskusa, se manjkajočim vrednostim pogosto ni možno izogniti. Nepopolni podatki so, odvisno od razmerja v katerem se pojavljajo manjkajoče vrednosti, lahko neustrezni za nadaljnjo analizo, medtem ko je brisanje vzorcev z manjkajočimi vrednostmi, posebno ko njihov odstotek ni dovolj majhen in ti vzorci predstavljajo pomembne informacije, lahko zelo neustrezno. Za reševanje tega problema se tako na področju statistične analize uporabljajo različne metode za nadomeščanje manjkajočih vrednosti. Z namenom zapolnitve vrzeli, ki obstaja med obstoječimi metodami enkratnega vstavljanja manjkajočih vrednosti in modeli, ki temeljijo na večkratnem vstavljanju in pri katerih je za vsak cikel vstavljanja potrebna ločena statistična analiza, smo v okviru disertacije razvili nov postopek nadomeščanja manjkajočih vrednosti, ki temelji na ansambelskem pristopu nadzorovanega strojnega učenja. Uporabili smo ansambel, imenovan rotacijski regresijski gozd, ki predstavlja varianto rotacijskega gozda (Rotation forest), kot so ga razvili Rodríguez, Kuncheva in Alonso (Rodríguez, Kuncheva, & Alonso, 2006), pri katerem smo namesto osnovne metode, namenjene reševanju klasifikacijskih problemov, uporabili modelno regresijsko drevo. Našo metodo za nadomeščanje manjkajočih vrednosti smo primerjali z 9 drugimi popularnimi metodami, pri čemer smo merili natančnost metod in njihovo sposobnost ohranjanja variance po vstavljanju različnih deležev manjkajočih vrednosti. Meritve smo izvedli na 14 javno dostopnih podatkovnih množicah in eni umetno ustvarjeni množici, tako da smo obravnavali vse mehanizme nastanka manjkajočih vrednosti, kot jih je definiral Rubin (Rubin, 1976). Na podlagi poizkusov smo ugotovili, da naša metoda v povprečju natančneje napoveduje manjkajoče vrednosti v izbranih podatkovnih množicah, ne glede na mehanizem nastanka manjkajočih vrednosti. Prav tako smo pokazali, da z uvedbo dodatne stohastične metode za ohranjanje variance naš rotacijski regresijski gozd bolje ohranja varianco od vseh preostalih metod, ki izvajajo enkratno vstavljanje, pri čemer po svoji natančnosti še vedno prekaša vse metode. V disertaciji smo v uvodnih, teoretičnih poglavjih podrobneje opisali problematiko manjkajočih vrednosti ter obstoječe metode, ki se najpogosteje uporabljajo za njihovo nadomeščanje. Predstavili smo rotacijski regresijski gozd in stohastično metodo za ohranjanje variance. Največjo pozornost smo posvetili rezultatom poizkusov, na podlagi katerih smo v zaključku izoblikovali priporočila za uporabo rotacijskega regresijskega gozda za nadomeščanje manjkajočih vrednosti ter predstavili izhodišča za nadaljnje delo.
Keywords: strojno učenje, rotacijski gozd, nadomeščanje manjkajočih vrednosti, regresijsko drevo, ansambel regresorjev
Published: 21.12.2009; Views: 2317; Downloads: 245
.pdf Full text (5,63 MB)

5.
EKSKURZIJA V STRAŽUNSKI GOZD
Urška Fijačko, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je predstavljena ekskurzija v Stražunski gozd. Vsebine na to temo se pojavljajo v učnem načrtu prvega triletja pri predmetu spoznavanje okolja. Namen diplomskega dela je bil pripraviti gradivo za vzgojno-izobraževalni proces pri predmetu spoznavanje okolja v 3. razredu osnovne šole. Gradivo bo omogočilo učiteljem Osnovne šole borcev za severno mejo boljše vključevanje bližnjega Stražunskega gozda v pedagoški proces. Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu diplomske naloge je bila uporabljena deskriptivno raziskovalno metoda, za pripravo učnih listov in za načrtovanje ekskurzije je avtorica uporabila metodo analize in sinteze, v drugem delu je ugotovitve tudi praktično izvedla v obliki ekskurzije v Stražunski gozd.
Keywords: Stražunski gozd, ekskurzija, metode in oblike dela, 3. razred
Published: 31.05.2010; Views: 3268; Downloads: 239
.pdf Full text (16,85 MB)

6.
POUK NARAVOSLOVNIH VSEBIN V GOZDU IN OB RIBNIKU OZIROMA MLAKI PRI POUKU SPOZNAVANJA OKOLJA
Valentina Vogrinc, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Pouk spoznavanja okolja predstavlja nadaljevanje in usmerjanje spontanega otroškega raziskovanja sveta in odkrivanja prepletenosti ter soodvisnost v pojavih in procesih v naravnem in družbenem okolju. Znanje, ki nastaja iz neposrednih izkušenj v okolju, se pri pouku poglablja in razširja. Zato je zelo pomembno, da si otroci v zgodnjih letih poučevanja pridobijo izkušnje in da uživajo v raziskovanju. Pomemben del raziskovanja naj bo pripovedovanje drugim, kaj vidijo, kaj mislijo in kaj so se naučili. Pomembno je, da si te izkušnje pridobijo preko konkretnih izkušenj, s konkretnimi situacijami in na konkretnem terenu. V diplomskem delu, ki je pred vami, smo želeli s študijo literature in empirično raziskavo med učitelji prvega triletja predstaviti dve pomembni življenjski okolji in njihovo vključevanje učencev v naravno okolje. Vzorec, na katerem je potekala raziskava, predstavlja 107 učiteljev prvega triletja. Podatke smo zbirali novembra in decembra 2010 na različnih šolah po Sloveniji. Dobljene rezultate smo analizirali in preverili naše hipoteze. Ugotovili smo, da se učitelji še v precejšnjem številu izogibajo poučevanja v gozdu in ob ribniku oziroma mlaki.
Keywords: spoznavanje okolja, življenjska okolja, pouk, gozd, ribnik, mlaka
Published: 22.06.2011; Views: 1411; Downloads: 120
.pdf Full text (2,77 MB)

7.
EKONOMSKO VREDNOTENJE GOZDNIH DOBRIN S POMOČJO METODE DISKRETNE IZBIRE NA PRIMERU MEDITERANSKIH GOZDOV
Robert Mavsar, 2011, doctoral dissertation

Abstract: Pomanjkanje investicij v gozdove ne zmanjšuje le gospodarskega pomena gozdov in gozdarstva, temveč prispeva tudi k zmanjšani konkurenčnosti gozdarskega sektorja, zmanjšani kakovosti življenja v ruralnem okolju in k migracijam prebivalstva v urbana okolja. Eden izmed poglavitnih razlogov za pomanjkanje investicij v gozdove, je njihova nizka donosnost. Namreč za ekonomsko presojo investicij se najpogosteje uporablja analiza stroškov in koristi. Ta metoda presoje temelji na primerjavi celotnih stroškov in koristi nekega projekta oziroma investicije. Težava pri uporabi te metode za presojo investicij v gozdove je predvsem ta, da gozdovi zagotavljajo vrsto netržnih dobrin in storitev (npr. možnosti za rekreacijo, vezava CO2, ohranjanje biotske pestrosti, zaščita pred erozijo), ki nimajo določene tržne vrednosti in jih v ekonomski presoji večinoma ne upoštevamo. Kljub temu je socialna vrednost teh dobrin pogosto celo višja kot vrednost tržnih dobrin (npr. les, biomasa, gozdni sadeži), ki jih zagotavljajo gozdovi. Zato izključitev netržnih dobrin iz ekonomske presoje investicij lahko predstavljala pomembno podcenjevanje koristi, ki jih prinašajo. V preteklih desetletjih so se razvile in uveljavile razne metode za vrednotenje netržnih dobrin. Slednje so temeljile bodisi na izraženih preferencah (npr. metoda kontingenčnega vrednotenja) ali na implicitnih trgih (npr. metoda potovalnih stroškov, hedonistična metoda). Žal pa so te metode omejene samo na oceno vrednosti določenih netržnih dobrin (npr. rekreacija, podoba krajine), ali pa niso dovolj fleksibilne, da bi omogočale hkratno vrednotenje različnih netržnih dobrin. Da bi se izognili tem in ostalim pomanjkljivostim že ustaljenih metod za vrednotenje netržnih dobrin, so na področju vrednotenja okoljskih dobrin pričeli uporabljati metodo diskretne izbire, ki pa se še ni povsem uveljavila, predvsem zavoljo kompleksnosti uporabe. Disertacija je imela dva osnovna cilja. Prvi je predstavitev metode diskretne izbire, njenih značilnosti, prednosti in pomanjkljivosti, v primerjavi z drugimi metodami vrednotenja netržnih dobrin. Drugi cilj pa je bil z empirično raziskavo predstaviti uporabo metodo diskretne izbire. Metoda je bila uporabljena na primeru vrednotenja netržnih dobrin, ki bi jih lahko zagotavljale pogozdene površine v mediteranskem delu Španije. V drugem poglavju predstavljamo vrste gozdnih dobrin, načine njihovega razvrščanja, njihov sedanji in prihodnji pomen v državah Evropske unije ter metode za oceno njihove ekonomske vrednosti. Obstaja vrsta shem, ki gozdne dobrine razvrščajo z ozirom na različne kriterije, kot so funkcijska, holistična, klasifikacija na osnovi celotne ekonomske vrednosti in delitev z ozirom na javne in zasebne dobrine. Hkrati smo poudarili, da je uporabnost posameznega načina razvrščanja odvisna predvsem od potreb uporabnika. Med upoštevanimi skupinami gozdnih dobrin so na ravni Evropske unije najpomembnejše varovanje biotske pestrosti, proizvodnja industrijskega lesa in rekreacija. Ob tem se pričakuje, da bo v prihodnje naraščal predvsem pomen netržnih dobrin, medtem ko bo pomen bolj tradicionalnih dobrin (npr. industrijski les, lov) ostal nespremenjen. V tretjem poglavju smo podrobneje predstavili metodo diskretne izbire. V prvem delu tega poglavja smo predvsem predstavili temeljna izhodišča na katerih je zasnovana metoda. Nadaljevanje poglavja je bilo namenjeno predstavitvi uporabnosti metode, od zasnove študije do izračuna rezultatov in njihove uporabe za presojo politik. Zaključni del poglavja je namenjen predstavitvi poglavitnih prednosti in pomanjkljivosti metode diskretne izbire. Med prednostmi smo izpostavili, da metoda omogoča hkratno oceno mejnih vrednosti različnih dobrin. V četrtem poglavju smo podrobneje predstavili zasnovo empirične študije, ki smo jo izvedli na primeru vrednotenja gozdnih dobrin. V ta namen smo izbrali dva primera pogozdovanja na opuščenih kmetijskih površinah v mediteranskem delu Španije. V prvem primeru bi se po
Keywords: ekonomsko vrednotenje, metoda diskretne izbire, okoljska dobrina, mediteranski gozd, kompleksnost izbire, točka zasičenosti
Published: 04.06.2012; Views: 2673; Downloads: 214
.pdf Full text (4,97 MB)

8.
STANDARD TRAJNOSTNE ARHITEKTURE: HIŠA V GOZDU
Patricija Štefanič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava gradnjo enodružinske hiše v gozdu. Gozd je predstavljen kot prostor bivanja, povzete so glavne zakonske smernice za vse posege in krčitve v gozdu. V nadaljevanju je podana primerjava slovenske in finske zakonodaje za gradnjo v gozdu. Pred idejno zasnovo hiše v gozdu se analizirajo referenčni primeri, ki služijo kot osnova pri arhitekturni zasnovi. Diplomsko delo se na podlagi predstavljenih referenčnih primerov in zakonskih določil za gradnjo v gozdu zaključi z idejno zasnovo stavbe na izbrani lokaciji in s predstavljenimi arhitekturnimi rešitvami.
Keywords: gozd, hiša v gozdu, les, gradnja z lesom
Published: 03.10.2012; Views: 1453; Downloads: 137
.pdf Full text (9,59 MB)

9.
LASTNINSKA PRAVICA ZASEBNEGA LASTNIKA GOZDA
Lidija Kolar, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Gozdovi v Sloveniji pokrivajo skoraj 60 % površine. Zaradi njihove obilnosti je nujna ustrezna zakonska ureditev, kar je urejeno z Zakonom o gozdovih ter številnimi drugimi zakonskimi in podzakonskimi predpisi. Večina gozdov je v zasebni lasti, vendar se izvaja javna gozdarska služba, prek Zavoda za gozdove Slovenije in Gozdarskega inštituta Slovenije, za vse gozdove. Gozdovi opravljajo številne pomembne funkcije, nujne za življenje vseh živih bitij, in prav zaradi tega je potrebno ustrezno načrtovanje gospodarjenja z gozdovi. Za vsa gozdnogospodarska območja in enote se sprejemajo večletni načrti, ki usmerjajo lastnike k ustreznemu upravljanju z gozdvi. Določeni gozdovi so zaradi svoje pomembnosti deležni posebnega varstvenega režima. Tako ločimo varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom, kot so gozdni rezervati, gozdovi namenjeni ohranjanju biotske raznovrstnosti ali habitatnih tipov, ekološko pomembna območja, območja Nature 2000 in območja varovanja naravnih vrednot ter kulturne dediščine. Ukrepi varovanja takšnih gozdov so različni, lahko gre za pogodbeno varstvo, razglasitev za zavarovano območje, zakonito predkupno pravico ali celo razlastitev nepremičnine. Njihovi lastniki so deležni nadomestila za omejitve pri ravnanju z gozdom v obliki ustrezne davčne olajšave, odškodnine ali pa zahtevajo odkup gozda. Gozdovi so kot ostale zemljiške parcele evidentirani v zemljiškem katastru ter v zemljiški knjigi. Poleg identifikacijske oznake se v katastru označi meje, površino, lastnika, upravljavca, dejansko rabo ter boniteto zemljišča. Zakon natančno določa postopke, po katerih se lahko urejajo in spreminjajo te postavke. Lastninska pravica na gozdu se lahko pridobi le na zakonsko določene načine – najobičajneje prek pravnega posla ali dedovanja, lahko pa tudi na podlagi upravne ali sodne odločbe. Za veljavnost sklenjenega pravnega posla sta potrebna ustrezni zavezovalni in razpolagalni pravni posel. Obvezna je razpolagalna sposobnost odsvojitelja ter izpolnitev ostalih zakonsko določenih predpostavk. Prehod lastninske pravice na gozdu je omejen do te mere, da lahko prodajalec kupca svoje nepremičnine izbere le, kadar na gozdu nihče ne uveljavlja svoje predkupne pravice. Pri prodaji gozda je vedno obvezno posredovanje pristojne upravne enote, ki tudi končno potrdi veljavnost sklenjene prodajne pogodbe. Lastninska pravica preide z vpisom prenosa v zemljiško knjigo, pred tem pa je potrebno poravnati davek na promet nepremičnin in prodajno pogodbo notarsko overiti. Na podoben način se sklepajo tudi menjalna pogodba, darilna pogodba, izročilna pogodba ter pogodbi o dosmrtnem preživljanju in preužitku. Bistvena razlika pri teh pogodbah je v tem, da določene za svojo veljavnost ne potrebujejo soglasja upravne enote za sklenitev, ampak samo potrdilo, da soglasje ni potrebno. Tudi pri razpolaganju z gozdom kot zapuščino zapustnik ni povsem prost. Poleg obveznega nujnega deleža mora upoštevati tudi omejitve, ki veljajo za gozdove, ki so del zaščitene kmetije. Na podlagi upravne odločbe je mogoč prehod lastninske pravice po denacionalizacijskem postopku, ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter z izvajanjem prostorskih operacij. Sodna odločba pa je način pridobitve lastninske pravice, kadar pride do nakupa gozda v nepravdnem, izvršilnem ali stečajnem postopku. Lastnik gozda lahko v svojem gozdu izvaja sečnjo, gradi objekte in gozdne prometnice, gozd ograjuje, pridobiva gozdne dobrine, čebelari ter gozd tudi krči. Vendar je njegova lastninska pravica omejena do te mere, da mora za svoje posege v gozd predhodno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove. Za določene pravice pa mora dopustiti, da jih prosto izvršujejo tudi vsi ostali. Tako ima vsak prost dostop v gozd, kjer lahko v zakonsko določenih mejah in na določen način nabira gozdne plodove, zelnate rastline ter gobe. Poleg pravic pa ima lastnik gozda tudi obveznosti. Njegova skrb je, da ohranja gozd, ga varuje pred boleznimi in prenamnožitvijo populacije žuželk ter sanira posledice
Keywords: gozd, gozdna parcela, lastniška struktura, agrarne operacije, denacionalizacija, gozdne prometnice, sečnja, prost dostop, gozdni bonton, nadzor.
Published: 28.08.2013; Views: 2049; Downloads: 223
.pdf Full text (608,78 KB)

10.
PRIMERJAVA ANATOMSKIH ZNAČILNOSTI MORFOTIPOV LISTOV PRI HLADNIKOVKI
Teja Pintarič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Rebrinčevolistno hladnikovko ali hladnikijo (Hladnikia pastinacifolia) je poimenoval nemški botanik Reichenbach v čast Hladniku, ki je bil ustanovitelj Botaničnega vrta v Ljubljani. Diplomska naloga opisuje anatomske značilnosti treh morfotipov listov, ki se pojavljajo pri rebrinčevolistni hladnikovki. Hladnikovka je naš najpomembnejši konzervativni endemit, ker predstavlja endemični rod s svojevrstno evolucijo in ker je izjemno ozko razširjen. Vrsta je redka, pojavlja se samo v Sloveniji in nikjer drugje na svetu. Toda kljub širokemu naboru različnih habitatov, kjer uspeva, se pojavlja le v omejenih predelih Trnovskega gozda in poseljuje skupno le 4 km² areala. Nesoglasje med nespecifično habitatno preferenco vrste in njeno redkostjo še ni v zadostni meri pojasnjeno, zato smo v naši nalogi preučili morfološko funkcionalne značilnosti, ki veliko povedo o ekologiji vrst – to so morfološko funkcionalne značilnosti listov. Morfotipi listov hladnikovke se ločijo glede na deljenost listne ploskve in se pri hladnikovki pojavljajo v različnih ontogenetskih fazah. Primerjali smo različne morfotipe listov iz različnih populacij oz. rastišč. Analizirali smo debelino listne ploskve, debelino gobastega in stebričastega tkiva, debelino zgornje in spodnje povrhnjice ter število listnih rež v zgornji in spodnji povrhnjici. Izmerjene podatke smo uporabili za izračune količnika med gobastim in stebričastim tkivom, indeks listnih rež (SI) in gostoto listnih rež (SD). Statistična analiza vključuje primerjave vseh listnih značilnosti glede na posamezen tip lista in populacijo / habitat: (a) med istimi tipi listov med habitati in (b) med različnimi tipi listov znotraj istih habitatov. Semenska banka tal omogoča rastlinam preživetje krajšega ali daljšega obdobja kot seme skladiščeno v tleh. Prisotnost trajne semenske banke, obstojne več let, je velikega pomena za preživetje vrste v času. Prisotnost trajne semenske banke je še posebej pomembna za ohranjanje redkih vrst kot je hladnikovka, ki plodijo le enkrat samkrat v svojem življenju, nato pa propadejo. Zato smo s testi kalivosti preverili ali 7 let stari vzorci tal iz rastišča hladnikovke vsebujejo njena živa semena.
Keywords: Ključne besede: endemit, redka vrsta, morfotipi listov, semenska banka tal, Trnovski gozd
Published: 11.09.2013; Views: 1126; Downloads: 89
.pdf Full text (3,12 MB)

Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica