1. Branje in razumevanje mladinskih leposlovnih besedil pri učencih z govorno-jezikovnimi motnjami ter prirejanje besedil v laže berljive oblike : doktorska disertacijaNika Vizjak Puškar, 2024, doctoral dissertation Abstract: Doktorska disertacija obravnava večplastno in interdisciplinarno tematiko, skozi katero se prepletajo štiri med seboj povezana področja, in sicer otroška in mladinska književnost, bralna pismenost, literarne priredbe ter govorno-jezikovne motnje (GJM).
Disertacija je razdeljena na tri dele. Prvi del predstavlja uvod z analizo obravnavanega problema. Drugi del predstavljajo teoretična izhodišča, v katerih so opredeljena in opisana posamezna tematska področja. Najprej je predstavljena teorija otroške in mladinske književnosti. Analizirani sta mladinski literarni besedili, ki sta bili izbrani za raziskavo, to sta umetna pripovedka Frana Levstika Martin Krpan z Vrha in mladinska povest Primoža Suhodolčana Košarkar naj bo. Nato so predstavljeni pogledi na bralno pismenost in njene gradnike, pri čemer je največji poudarek na branju literarnih besedil pri učencih z GJM. Temu sledijo pogledi na teorijo literarnih priredb s poudarkom na priredbah, namenjenih osebam s posebnimi potrebami, pri čemer sta natančneje opisani prirejanje besedil v lahko branje in prirejanje v preprosti jezik. Nazadnje so predstavljene govorno-jezikovne motnje, značilnosti posameznikov s temi motnjami, njihov vzgojno-izobraževalni proces ter težave, ki se pri učencih s temi motnjami pojavljajo na področju branja.
Tretji del disertacije predstavlja empirični del, v katerem je opisana kvalitativna študija primera, v katero je bilo vključenih petdeset učencev tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja, ki se šolajo v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z govorno-jezikovnimi motnjami. S študijo primera sta bili preverjani branje in razumevanje dveh mladinskih literarnih besedil pri obravnavani populaciji učencev. Za izvedbo raziskave sta bili izbrani besedili, ki sta za mlade bralce vsebinsko zanimivi, a sta zaradi jezikovnih in slogovnih posebnosti za učence z GJM zelo težko berljivi. Obe besedili sta bili v namen raziskave v celoti prirejeni v lahko branje. Odlomek iz vsakega od besedil pa je bil prirejen tudi v preprosti jezik.
Rezultati raziskave in njihova interpretacija so predstavljeni za vsako obravnavano literarno besedilo posebej. Najprej so opisani postopki prirejanja besedil. Temu sledi opis obravnave obeh besedil v petih fazah, skozi katere so ju učenci brali v različnih oblikah. Po vsaki fazi je bilo izvedeno preverjanje razumevanja z intervjuji oziroma z vprašalniki. V prvi fazi obravnave so učenci prebrali začetna odlomka izvirnih besedil, v drugi fazi so brali vsebinsko enaka odlomka v lahkem branju, v tretji fazi so učenci prebrali celotni besedili v lahkem branju, v četrti fazi so brali odlomka v preprostem jeziku, v zadnji, peti fazi pa so učenci ponovno brali odlomek iz izvirnega besedila, ki pa ni bil enak odlomkom, ki so jih brali v preteklih fazah. Rezultati raziskave so potrdili zastavljene teze, da lahko s prirejenimi literarnimi besedili učencem z govorno-jezikovnimi motnjami omogočimo in/ali olajšamo doseganje učnih ciljev književnega pouka. Prav tako lahko z različnimi stopnjami priredb učence z govorno-jezikovnimi motnjami postopoma pripravimo na branje zahtevnejših izvirnih literarnih besedil. S priredbami mladinskih literarnih besedil v laže berljive oblike učencem z govorno-jezikovnimi motnjami omogočimo literarnoestetsko doživljanje njihovi starosti oziroma razvojni stopnji primernih besedil, za kar so sicer pogosto prikrajšani. Z vprašalnikom bralne motivacije (po Pečjak 2006) je bila testirana tudi bralna motivacija sodelujočih učencev pred začetkom in ob koncu raziskave. Rezultati tega dela raziskave so potrdili tezo, da se lahko ob ustreznih postopnih pristopih k branju literarnih besedil poveča bralna motivacija učencev z govorno-jezikovnimi motnjami.
Keywords: otroška in mladinska književnost, govorno-jezikovne motnje, lahko branje, preprosti jezik, priredbe literarnih del, bralna pismenost
Published in DKUM: 12.08.2024; Views: 82; Downloads: 91
 Full text (5,88 MB) |
2. Deček s težjo govorno-jezikovno motnjo: študija primera : študija primeraVeronika Vimer, 2024, master's thesis Abstract: Otroci se med seboj razlikujejo, vsak zase je poseben. GJM lahko otroka pri njegovem napredku močno ovira. Če je pravočasno odkrit vzrok, lahko otroku pomagamo motnjo odpraviti in mu omogočiti normalen napredek in uspeh.
V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljeni otroci s PP, pri tem smo predstavili vrste otrok s PP, na kratko smo razložili, kako poteka usmerjanje otrok s PP ter kakšne težave in prilagoditve imajo ti otroci. Natančno smo opisali razvoj govora, prve glasove in prve besede. Opredelili in opisali smo vrste GJM, vzroke nastanka in kako te motnje odpraviti. V tem delu smo natančneje opisali sluh, kako naše uho deluje, kakšen je pomen sluha, fonološko zavedanje in opismenjevanje ter kaj predstavlja okvara sluha, gluhota in naglušnost.
V empiričnem delu smo predstavili študijo primera dečka s težjo GJM, ki jo je povzročil oslabljen sluh. Podrobneje smo predstavili dečkovo prvotno in končno stanje GJM ob zaključku 1. razreda osnovne šole. Prikazali smo cilje, ki smo si jih zadali ob raziskavi. Za raziskavo smo uporabili polstrukturiran intervju, dokumentacijo o dečku ter opazovanje z udeležbo. Ugotovili smo, da se je dečkov govor zaradi hitrega odkritja težave s sluhom ter pomoči staršev in logopedov izredno izboljšal, saj deček ob koncu 1. razreda že govori skoraj tako kot njegovi vrstniki.
Keywords: Govorno-jezikovne motnje, deček, otroci s posebnimi potrebami, govor, sluh.
Published in DKUM: 20.02.2024; Views: 361; Downloads: 147
Full text (1,92 MB) |
3. Odpravljanje govorno-jezikovnih motenj s pomočjo Gingo-Talk lutke : magistrsko deloMaruša Kolar, 2023, master's thesis Abstract: Pri učencih v šolah s prilagojenim programom pogosto ugotavljamo težje govorno-jezikovne motnje, ki pomembno vplivajo na njihovo sporazumevanje in učenje. Za zmanjševanje in odpravljanje teh motenj mora učitelj pri pouku uporabljati čim več različnih didaktičnih pripomočkov, med katerimi so tudi lutke. V Sloveniji sta specialistka logopedije in specialna pedagoginja nedavno razvili Gingo Talk lutko. V kombinaciji s slikovnimi karticami Vem – povem smo želeli preizkusiti njeno učinkovitost pri izboljšanju pozornosti, učenju velikih tiskanih črk, prepoznavanju prvega in zadnjega glasu v besedah in pri zlogovanju. Raziskava je potekala v šolskem letu 2020/2021, od novembra 2020 do aprila 2021. Zaradi epidemije COVID-19 je pouk na daljavo potekal od 23. oktobra 2020 do 4. januarja 2021, v razredu se je nadaljeval od 5. januarja 2021. V času pouka na daljavo so imeli učenci 96 ur pouka slovenskega jezika (štirikrat tedensko), učenje črk, izgovorjavo glasov in zlogovanje pa smo izvajali dvakrat tedensko. V raziskavo je bilo vključenih pet učencev tretjega razreda štirje učenci z zmernimi in en učenec s težjimi govorno-jezikovnimi motnjami. Rezultati raziskave so pri vseh učencih pokazali izrazit napredek pri poznavanju velikih tiskanih črk, pri zlogovanju ter zavedanju prvega in zadnjega glasu v besedi, kar vse so pogoji za boljši govor in opismenjevanje. Pri pouku na daljavo smo z uporabo lutke dosegli večjo pozornost in boljšo koncentracijo učencev, kar so nam potrdili tudi njihovi starši, ki so se morali zaradi uporabe računalnika aktivno vključevati v šolsko delo. Zaradi vseh pozitivnih učinkov, ki smo jih dosegli z uporabo Gingo Talk lutke, jo priporočamo kot didaktično sredstvo pri učenju slovenskega jezika.
Keywords: Gingo Talk lutka, govorno-jezikovne motnje, učenci s posebnimi potrebami.
Published in DKUM: 07.04.2023; Views: 1010; Downloads: 247
Full text (1,40 MB) |
4. Vpliv glasbe pri učencih z govorno-jezikovnimi motnjamiSaša Tisel Fidler, 2020, master's thesis Abstract: Glasbi smo v takšni ali drugačni obliki vsakodnevno izpostavljeni in tudi pomembno vpliva na vsa področja človekovega razvoja. Dokazano je, da lahko s pomočjo glasbe spodbujamo, se sporazumevamo, razvijamo in/ali izvajamo terapijo. Za sporazumevanje je govor še vedno najpomembnejša človeška sposobnost, ki učencu z govorno-jezikovnimi motnjami (GJM) predstavlja oviro. Glasba in govor sta med seboj tesno povezana, saj imata za prenašanje zvočnih informacij veliko skupnega – višino ali frekvenco zvoka, barvo in čas (ki se kaže v ritmu). Pomemben del govora – fonološko zavedanje je nabor sposobnosti, ki zajema prepoznavanje in manipulacijo z deli govora in je ključen dejavnik zgodnjega opismenjevanja. Rezultati mnogih raziskav so pokazali, da lahko glasbeno udejstvovanje/trening pozitivno vpliva na razvoj in/ali izboljšanje sposobnosti fonološkega zavedanja tudi pri učencu z GJM. V teoretičnem delu magistrske naloge so opredeljeni učenci z GJM, fonološko zavedanje, glasba ter povezava med glasbo in govorom. V empiričnem delu magistrske naloge smo želeli ugotoviti, ali glasba vpliva na učence z GJM. V raziskavo sta bila vključena dva učenca z GJM, pri čemer je učenka poleg osnovnošolskega izobraževanja obiskovala še glasbeno šolo. Rezultati so pokazali, da je učenka, ki se tudi glasbeno udejstvuje, dosegla boljše rezultate na testu fonološkega zavedanja in na testu glasbenih spretnosti.
Keywords: govorno-jezikovne motnje, fonološko zavedanje, glasbene spretnosti, glasba
Published in DKUM: 22.12.2020; Views: 6421; Downloads: 237
Full text (1,26 MB) |
5. Prilagoditve učencem z govorno-jezikovnimi motnjami v osnovni šoliNatalija Palko, 2020, master's thesis Abstract: Učenci se med seboj razlikujejo. Za vsakega lahko rečemo, da je nekaj posebnega. Pri iskanju poti, ki bo učence pripeljala do željenega cilja, moramo vsem učencem omogočiti pogoje oziroma prilagoditve, ki jih le-ti potrebujejo.
V teoretičnem delu magistrske naloge je predstavljen razvoj govora pri otrocih ter dejavniki, ki na razvoj vplivajo. Podrobneje so predstavljene motnje, ki se pojavljajo na področju govora in jezika. V nadaljevanju so predstavljene govorno-jezikovne motnje v osnovni šoli ter inkluzija učencev s temi motnjami. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, katere cilj je bilo ugotoviti, v kolikšni meri učitelji poznajo in upoštevajo prilagoditve učencev z govorno-jezikovnimi motnjami in kakšne imajo pogoje za upoštevanje le-teh. Preverilo se je tudi, ali so učitelji pozitivno naravnani do inkluzije ter kakšno je njihovo mnenje o kompetentnosti za delo s temi učenci. Pri tem se je raziskalo, kako na vse to vpliva delovna doba učiteljev in smer poučevanja. Rezultati so pokazali, da več kot polovica učiteljev pozna in upošteva prilagoditve učencev z govorno-jezikovnimi motnjami. Pri upoštevanju prilagoditev učitelji pogosto naletijo na težave, vezane na pomanjkanje časa, oviro pa pogosto predstavlja tudi preveliko števila učencev v razredu. Večina učiteljev je pozitivno naravnanih do inkluzije. Najpogosteje so mnenja, da k boljši inkluziji otrok z govorno-jezikovnimi motnjami pripomore empatičnost učitelja, manjše število učencev v razredu ter dobro poznavanje govorno-jezikovnih motenj. V nekaterih segmentih raziskave so se pokazale razlike med učitelji, glede na delovno dobo in smer poučevanja, vendar so te zanemarljive. Z vidika poznavanja, upoštevanja prilagoditev ter mnenja o kompetentnosti za poučevanje otrok z govorno-jezikovnimi motnjami, izstopajo učitelji razrednega pouka in tisti z daljšo delovno dobo.
Keywords: govorno-jezikovne motnje, osnovna šola, inkluzija, kompetentnost
Published in DKUM: 28.07.2020; Views: 3110; Downloads: 820
Full text (878,64 KB) |
6. Sodelovanje vzgojitelja s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom pri delu z otroki z govorno-jezikovnimi motnjamiNika Plevnik, 2019, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo, z naslovom Sodelovanje vzgojitelja s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom pri delu z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami, je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili skupino otrok z govorno-jezikovnimi motnjami. Predstavili smo tudi dejavnike govorno-jezikovnega razvoja, govorno-jezikovne motnje in njihove stopnje, značilnosti otrok z govorno-jezikovnimi motnjami v predšolskem obdobju, prilagoditve za otroke z govorno-jezikovnimi motnjami v vrtcih, ki izvajajo program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, ter delo in sodelovanje vzgojitelja ter specialnega in rehabilitacijskega pedagoga.
Empirični del prikazuje raziskavo, s katero smo preučili, kako vzgojitelji ocenjujejo svojo usposobljenost in strokovne kompetence za delo z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami in kakšne so oblike sodelovanja s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom pri delu z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami. Uporabili smo deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja. Za pridobitev odgovorov smo uporabili anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 40 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev slovenskih javnih vrtcev. Rezultati so pokazali, da ocenjujejo anketiranci svoje kompetence za delo z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami najvišje na področju socialnega vključevanja otrok z govorno-jezikovnimi motnjami v skupino, najnižje pa področje poznavanja prostorskih prilagoditev ter prilagajanja didaktičnih pristopov, metod, oblik dela in področji dejavnosti. Preučitev oblik sodelovanja vzgojiteljev s specialnimi in rehabilitacijskimi pedagogi kaže, da vzgojitelji pogrešajo/potrebujejo zlasti pomoč specialnega in rehabilitacijskega pedagoga pri uvajanju otroka z govorno-jezikovnimi motnjami v skupino in posvetovanje s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, govorno-jezikovne motnje, vrtec, vzgojitelj, specialni in rehabilitacijski pedagog
Published in DKUM: 03.02.2020; Views: 5756; Downloads: 342
Full text (1,46 MB) |
7. Uspešnosti na področju učenja in vedenjske značilnosti pri učencih s posebnimi potrebami v prilagojenih izobraževalnih programih z enakovrednim izobrazbenim standardomBarbara Vanovšek, 2018, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo ugotavljali, kakšna je uspešnost na področju učenja učenca z govorno-jezikovnimi motnjami (GJM) ter učenke z govorno-jezikovnimi motnjami, ki ima Prader-Willijev sindrom (PWS). V raziskavo sta bila vključena učenka in učenec tretjega razreda, ki imata oba GJM, učenka pa ima dodatno genetsko motnjo PWS. Učenca obiskujeta Prilagojeni program devetletne osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z govorno-jezikovnimi motnjami. Zanimale so nas podobnosti obeh učencev na učnem in vedenjskem področju, kakor tudi razhajanja med njima. Učiteljem razrednega pouka, angleščine, športa in podaljšanega bivanja ter logopedinjama in delovni terapevtki smo razdelili ocenjevalne vprašalnike, s katerimi smo želeli ugotoviti razlike med učencem z GJM in učenko s PWS na področju uspešnosti pri učenju ter na področju vedenjskih značilnosti pri delu v razredu in pri individualni obravnavi (logoped, delovni terapevt). Prav tako nas je zanimalo, kateri zunanji in notranji dejavniki vplivajo na učni napredek in vedenjske značilnosti v različnih situacijah. Rezultati ocenjevalnih vprašalnikov so pokazali, da obstajajo razlike med učencema z GJM in PWS tako v razredu, kakor tudi pri individualni obravnavi. Uspeh na področju učenja je pri individualni obravnavi boljši kot v razredu, negativni vedenjski vzorci pa so manj prisotni. Opazili smo tudi razliko med učencema. Pri učenki s PWS se pogosto pojavljajo vedenjske značilnosti, ki so tipične za PWS, na področju uspešnosti pri učenju pa med učencema ni toliko odstopanj.
Keywords: učenci s posebnimi potrebami, govorno-jezikovne motnje, Prader-Willijev sindrom, uspešnost na področju učenja, vedenjske značilnosti, razred, individualna obravnava, logoped, delovni terapevt
Published in DKUM: 11.12.2018; Views: 1273; Downloads: 163
Full text (8,00 MB) |
8. Učenje učenja govora in jezika pri učencih z motnjo v duševnem razvoju na primeru knjige v lahkem branjuNina Volčanjk, 2018, master's thesis Abstract: Besedila v obliki lahkega branja omogočajo odraslim in otrokom z motnjo v duševnem razvoju, da se v današnjem okolju počutijo kot enakovredni in samostojnejši posamezniki. Posamezniki z motnjo v duševnem razvoju namreč počasneje usvajajo znanje ter počasneje razvijajo kompetence govora, jezika in komunikacije. Besedila v obliki lahkega branja jim omogočajo, da se samostojno izobražujejo, širijo svoje obzorje in razvijajo svoj besedni zaklad ter kompetenco učenja učenja, katere sestavni deli so govor, jezik in komunikacija.
Rezultati v empiričnem delu naloge so pokazali, da učenci z lažjo motnjo v duševnem razvoju bolje razumejo besedilo v obliki lahkega branja (eksperimentalna skupina) kot običajno besedilo v primerjavi z učenci, kjer smo brali besedilo v običajni obliki (kontrolna skupina). Prav tako so rezultati pokazali, da so kompetence govora, jezika in komunikacije statistično značilno višje pri učencih, ki so poslušali besedilo v obliki lahkega branja. Učenci, ki so poslušali besedilo v obliki lahkega branja, so svojo razlago pogosteje podkrepili na primerih iz besedila, v večji meri pravilno odgovarjali in pojasnjevali besedne zveze in imeli so manj težav z vzročno-posledičnimi razmerji in argumentacijo svojih dogovorov kot učenci kontrolne skupine. V celoti so bili odgovori učencev v eksperimentalni skupini bolje strukturirani, imeli so kompleksnejšo strukturo povedi, odgovarjali so bolj samozavestno in prepričano od svojih vrstnikov v kontrolni skupini. Z raziskavo smo dokazali, da je uporaba besedil v obliki lahkega branja bolj učinkovita z vidika razvijanja kompetence učenja učenja na preučevanih postavkah (govor, jezik, komunikacija).
Keywords: motnja v duševnem razvoju, učenci s posebnimi potrebami, učenje učenja, lahko branje, govorno-jezikovne motnje, govor, jezik, komunikacija.
Published in DKUM: 11.06.2018; Views: 2057; Downloads: 374
Full text (2,65 MB) |
9. Priredbe leposlovja za otroke z motnjami sluha in govorno-jezikovnimi motnjamiNika Vizjak Puškar, 2016, master's thesis Abstract: V magistrskem delu z naslovom Priredbe leposlovja za otroke z motnjami sluha in govorno-jezikovnimi motnjami so obravnavane priredbe proznih literarnih besedil v laže berljive oblike, namenjene skupini oseb s posebnimi potrebami na področju sluha, govora in jezika. V prvem delu so opisane motnje in težave, ki se osebam s temi motnjami pojavljajo pri branju literarnih besedil, ter zakonske podlage za njihovo izobraževanje. Sledi pregled v Sloveniji izdanih besedil, ki so prirejena oziroma primerna za obravnavano populacijo otrok. V sklopu študije primera so predstavljeni rezultati ankete, izvedene med učitelji, ki poučujejo slovenščino v ustanovah, ki se ukvarjajo s to populacijo. Predstavljeno je tudi nekaj internega gradiva, ki nastaja v teh ustanovah. Prav tako so opisani rezultati opazovanja učencev z motnjami sluha in z govorno-jezikovnimi motnjami pri urah književnosti, ki se je izvajalo na Centru za sluh in govor Maribor. Rezultati raziskave so pokazali, da so obstoječe priredbe dobre, vendar jih je premalo, da je v zadnjih letih izšlo veliko avtorskih besedil, namenjenih otrokom z disleksijo, da so učitelji primorani sami prirejati besedila, da se učenci na prirejena besedila bolje odzivajo ter da priredbe pozitivno vplivajo na motivacijo učencev za branje. Zato bi bilo smiselno, da se v prihodnje priredi še več besedil, ki bi ustrezala specialnodidaktičnim in literarnoestetskim kriterijem.
Keywords: priredbe, mladinska književnost, gluhi, govorno-jezikovne motnje, disleksija
Published in DKUM: 26.08.2016; Views: 2238; Downloads: 365
Full text (3,53 MB) |
10. ODKRIVANJE GOVORNO-JEZIKOVNIH MOTENJ PRI 5-LETNIKIHBarbara Brec, 2015, master's thesis Abstract: Govorno-jezikovnih težav je v zadnjih nekaj letih vse več, kljub temu pa jih danes logopedi hitreje odkrijejo in odpravijo. Na kvaliteto logopedske obravnave vplivajo predvsem višji nivo znanja, večje število raziskav in odkritij, novi merski instrumenti, diagnostična sredstva ter poznavanje dejavnikov, ki vplivajo na govor. Prav tako se govorne in jezikovne težave hitreje odpravijo, če gre za zgodnje odkritje, ko je otrok še majhen. Preventiva oziroma sistematični pregledi so zato izredno pomembni kot tudi sodelovanje logopeda z zdravstvenim osebjem in otrokovimi starši.
Prepoznavanje primanjkljajev in motenj na področju govora ter jezika zahteva celostno obravnavo, ki ne sega le na ozko področje artikulacije. Logoped mora biti pozoren na otrokov govor, na dihanje, požiranje in govorila, prepoznati mora pravilno artikulacijo, tempo govora, agramatično izražanje ter disfonijo (Globačnik, 1999). Če je pri otroku potrebna nadaljnja logopedska obravnava, je pomembno, da ugotovi vse razloge, ki vplivajo na zaostajanje v govornem razvoju. V teoretičnem delu smo dejavnike raziskovanja predstavili s pomočjo slovenske in tuje literature.
V raziskavi smo na podlagi že izdelanih merskih instrumentov ugotavljali možne dejavnike za govorni razvoj. Preverjali smo kvaliteto izgovora, glasu, pravilno zaporedje glasov, kvaliteto pripovedovanja, ritem govora in ustreznost ter neustreznost govoril. Vključenih je bilo 100 petletnih otrok, pri katerih je bil testiran izdelan instrument, splošne podatke o otroku pa so izpolnili njegovi starši.
Keywords: Govorno-jezikovne motnje, govorno-jezikovni razvoj, dejavniki govornega razvoja, govorna vsebina, petletniki
Published in DKUM: 19.08.2016; Views: 3825; Downloads: 634
Full text (1,41 MB) |
