11. Razumevanje frazemov v izbranih besedilih slovenske popularne glasbe v 5. in 9. razreduAljaž Gorgiev, 2020, master's thesis Abstract: Frazeologija je veda, čigar osnovno sredstvo preučevanja je enota – frazem. Frazemi so stalne besedne zveze, njihov pomen pa ni razumljiv iz sestavnih besed frazema. V pesmih se največkrat pojavljajo ob metaforah, ki so glavna stilno-retorična figura literarnih besedil. Metafora pomeni uporabo besed ali besednih zvez v nasprotju z njenim dejanskim in najbolj logičnim pomenom. Po sodobni teoriji metafore pa se le ta pojmuje kot miselni proces, kako oseba konceptualizira eno pojmovno področje v drugega. Otroci se v svojem govornem razvoju pričnejo zavedati prenesenega pomena nekje v šestem letu starosti. Z leti v svojo komunikacijo vpletajo vedno več simbolike in simbolne igre. Na otrokov govorni razvoj vpliva več dejavnikov in ta poteka v številnih fazah.
Namen raziskave je ugotoviti, ali spol in starost učencev vplivata na razumevanje frazemov, ki se pojavljajo v besedilih slovenske popularne glasbe. V raziskavo je bilo vključenih štirideset učencev iz 5. in 9. razreda. Raziskavo smo opravili s pomočjo polstrukturiranega intervjuja. Analiza rezultatov je pokazala, da spol pomembno vpliva na razumevanje frazemov, saj deklice v večini bolje razumejo frazeme kot dečki. Tudi starost učenca se je izkazala kot pomemben dejavnik, ki vpliva na razumevanje frazema, saj so starejši učenci frazem razumeli bolje kot mlajši.
Keywords: frazeologija, frazem, metafora, govorni razvoj, popularna glasba
Published in DKUM: 16.12.2020; Views: 1177; Downloads: 217
 Full text (1,47 MB) |
12. Vpliv staršev na celostni razvoj dojenčkaZala Peretin, 2020, undergraduate thesis Abstract: Namen in poslanstvo staršev je, da otroku omogočijo zdravo, varno in brezskrbno otroštvo, kar pa je še posebej zahtevno v prvem letu življenja, ko je dojenček najmanj samostojen, a hkrati najbolj pogumen in željan raziskovati okolje, v katerem živi. Tako starši vsakodnevno, zavedno in nezavedno, vplivajo na celostni razvoj svojih dojenčkov.
V diplomskem delu smo raziskovali, kakšen je vpliv staršev na posamezna področja dojenčkovega razvoja, in sicer gibalnega, socio-emocionalnega ter kognitivnega in govornega. V teoretičnem delu smo raziskali in zapisali že preučena teoretična in empirična dognanja glede delovanja družin in vpliva staršev na specifična področja dojenčkovega razvoja, v empiričnem delu pa smo nato vpliv staršev na dojenčke tudi sami raziskali s pomočjo polstrukturiranega intervjuja.
Keywords: vpliv staršev, dojenček, gibalni razvoj, socio-emocionalni razvoj, kognitivni in govorni razvoj
Published in DKUM: 02.12.2020; Views: 1180; Downloads: 209
Full text (1,23 MB) |
13. Vpliv branja in bralnih strategij na govorno-jezikovni razvoj učencev devetega razreda osnovne šoleNina Mager, 2019, master's thesis Abstract: Magistrsko delo predstavlja vpliv branja na govorno-jezikovni razvoj učencev 9. razreda osnovne šole med govornim nastopanjem in pri pisanju strukturiranih besedil. Namen dela je predstaviti, kako lahko usmerjeno branje in uporaba različnih bralnih strategij pomagata učencem pri njihovem govorno-jezikovnem razvoju.
V prvem, teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljena osnovna terminologija, ki se nanaša na govorni in jezikovni razvoj posameznika; predstavljene so različne bralne strategije, ki jih učitelji najpogosteje uporabljajo pri poučevanju; prav tako so v teoretičnem delu podrobno predstavljeni govorni nastopi in pisanje strukturiranih besedil v osnovni šoli pri pouku slovenščine.
V empiričnem delu je predstavljena raziskava, iz katere smo ugotovili vpliv branja in uporabe bralnih strategij na govorne nastope učencev ter na pisanje strukturiranih besedil. V prvem delu so predstavljene analize govornih nastopov in pisanja strukturiranih besedil, slušne analize govornih nastopov in njihovega zapisa ter primerjava govornih nastopov s pisanjem strukturiranih besedil, od koder izhajajo razlike, ki jasno kažejo na vpliv branja in bralnih strategij na govorno-jezikovni razvoj posameznih učencev. V drugem delu empiričnega dela so predstavljeni rezultati analize, pridobljeni s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki so jih reševali učenci kontrolne in eksperimentalne skupine ter polstrukturirani intervju učiteljice slovenščine. V interpretaciji rezultatov je predstavljeno, da se govorno-jezikovni razvoj izboljša učencem eksperimentalne skupine, ker smo skozi delo z njimi redno uporabljali usmerjeno branje in več različnih vrst bralnih strategij. Uporaba jezika se tako ni izboljšala le pri govornih nastopih, temveč tudi pri pisanju strukturiranih besedil, na kar kaže primerjava govornih nastopov in strukturiranih besedil posameznih učencev.
Del magistrskega dela je namenjen tudi vsem gradivom, ki so bila izdelana za poučevanje branja in uporabo bralnih strategij za namene izboljšanja govorno-jezikovnega razvoja učencev, to so učni načrti za vsako uro posebej tako za kontrolno kot eksperimentalno skupino in vaje oziroma delovni listi z bralnimi strategijami za razumevanje prebranega
Keywords: govorno-jezikovni razvoj, branje, bralne strategije, pisanje strukturiranih besedil, govorni nastopi.
Published in DKUM: 20.12.2019; Views: 1421; Downloads: 186
Full text (8,07 MB) |
14. Napredek zaznavanja določenih ravni fonološkega zavedanja pri pet in šest let starih otrocihValerija Višnar, 2019, undergraduate thesis Abstract: Fonološko zavedanje ima izredni pomen pri poznejšem opismenjevanju otrok. Razvijati se začne že v predšolskem obdobju in se nadaljuje v šoli. Zajema tvorjenje rim, členjenje povedi na besede in členjenje besed na zloge ter glasove. V teoretičnem delu so predstavljene teme govornega razvoja, pismenosti, fonološkega zavedanja, poslušanja in opismenjevanja. Teme teoretičnega dela se med seboj povezujejo in dopolnjujejo. Namen diplomske naloge je bil odkriti raven fonološkega zavedanja pri pet in šest let starih otrocih ter napredek pri fonološkem zavedanju otrok v razmiku treh mesecev. Podatki so zbrani v ček listi, ki se je izpolnila z individualnim preverjanjem otrok. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati štiridesetih otrok, ki izkazujejo, kako otroci poimenujejo predmete, zlogujejo besede in prepoznavajo začetne ter končne glasove v besedah. Polovica otrok, ki je sodelovala v raziskavi, je leta 2019 dopolnila pet let, druga polovica pa je dopolnila šest let starosti. V rezultatih je zaznan napredek pri fonološkem razvoju otrok v obdobju treh mesecev, prav tako je prikazano boljše fonološko zavedanje starejših otrok.
Keywords: govorni razvoj, fonološko zavedanje, poimenovanje, zlogovanje, začetni in končni glasovi
Published in DKUM: 22.11.2019; Views: 1344; Downloads: 235
Full text (3,26 MB) |
15. Vpliv didaktičnih iger na sopomenke v 4. in 5. razreduNika Rot, 2019, master's thesis Abstract: V sklopu magistrske naloge smo preučevali napredek v obsegu besedišča sopomenk učencev 4. in 5. razreda na osnovni šoli, in sicer s pomočjo lastnih didaktičnih iger. Naš glavni namen je bil preveriti, ali dva- do trikratna tedenska uporaba didaktičnih iger na začetku ali ob koncu učne ure pozitivno vpliva na obseg njihovega besedišča. Prvo preverjanje poznavanja sopomenk smo izvedli v začetku meseca februarja; v njem je sodelovalo 100 učencev iz obeh razredov. Drugo preverjanje smo izvedli ob koncu meseca aprila in v njem je sodelovalo 98 učencev. Med prvim in drugim preverjanjem so učenci 4. A in 5. A razreda pri pouku uporabljali izdelane didaktične igre, medtem ko učenci 4. B in 5. B razreda didaktičnih iger niso bili deležni. Rezultati so glede na skupino med prvim in drugim preverjanjem pokazali velike razlike v prid skupine, ki je izvajala didaktične igre. Pokazale so se tudi razlike v številu doseženih točk glede na zahtevnost naloge po Bloomovi taksonomiji (poznavanje, razumevanje in uporaba).
Keywords: govorni razvoj, besedni zaklad, sopomenke, didaktične igre
Published in DKUM: 26.03.2019; Views: 1604; Downloads: 213
Full text (1,25 MB) |
16. Malčkova prva zgodbaJanja Brodnjak, 2018, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Malčkova prva zgodba je namen preveriti in proučiti, kako otroci ob prvič videni sliki pripovedujejo zgodbo. V teoretičnem delu smo opisali razvoj otrokovega govora, vse od prvih glasov do prvih stavkov, kako spodbuditi razvoj govora ter kateri dejavniki vplivajo na razvoj govora. Dotaknili smo se tudi mišljenja otrok in njihove domišljije, prvih malčkovih zgodb, pripovedovanja zgodbe ter ocenjevanja zgodb po Marjanovič Umek. V empiričnem delu je bil namen raziskati in ugotoviti, ali so otroci, stari tri do štiri leta, med prvim in drugim preverjanjem, ki je bilo v razmaku sedmih mesecev, napredovali v svojem pripovedovanju zgodb ob sliki. Zanimalo nas je, ali so otroci pripravljeni pripovedovati zgodbo ob prvič videni sliki ter ali so otroci izbrali pravljično značilen konec ter začetek zgodbe pri svojem pripovedovanju. Predvsem pa nas je zanimalo, katero stopnjo koherentnosti in kohezivnosti lahko ti otroci dosežejo s pripovedovanimi zgodbami. Na podlagi vseh dobljenih podatkov smo rezultate interpretirali. Ugotovili smo, da je slaba polovica otrok v teh sedmih mesecih na področju pripovedovanja zgodbe napredovala. Pri nekaterih otrocih je bil napredek večji, pri nekaterih manjši. Med vsemi je bilo tudi nekaj otrok, kjer napredka ni bilo zaznati, saj so pri obeh preverjanjih dosegli enako število točk.
Keywords: predšolski otrok, govorni razvoj, pripovedovanje, zgodba, koherentnost in kohezivnost
Published in DKUM: 05.06.2018; Views: 2594; Downloads: 254
Full text (1,55 MB) |
17. Spremljanje napredka učencev prvega razreda v začetnem branju s pomočjo preizkusa pismenostiLea Plajnšek, 2018, master's thesis Abstract: Magistrska naloga v teoretičnem delu temelji na obravnavi branja in pisanja otrok/učencev v prvem razredu. Osredotočena je tako na povezavo med glasovnim zavedanjem in začetnim branjem, kot na začetno branje − temeljno veščino, ki jo otrok/učenec usvoji v prvem razredu.V nalogi je razloženo opismenjevanje, metode opismenjevanja in faze branja; opisano in pojasnjeno je, kako pri otroku/učencu razvijamo predbralne in predpisalne spretnosti. Sočasno z branjem se odvija tudi proces bralnega razumevanja, saj je pomembno, da otrok prebrano tudi razume. Predstavljeni so različni dejavniki, ki vplivajo na branje otroka, kot sta bralna motivacija in hitrost branja. Pomemben je tudi govorni razvoj otrok/učencev, zato je eno poglavje namenjeno samo temu. Ker se vedno več otrok srečuje s težavami pri branju, je v magistrsko nalogo vključeno tudi poglavje o tem, kje se težave pojavljajo, kako jih reševati in kakšne so vloge staršev in učitelja pri nudenju ustrezne pomoči otroku/učencu. Predstavljene so tudi štiri komunikacijske veščine. Preizkus pismenosti vključuje tudi pisanje, v zaključnem teoretičnem delu naloge je opisano pisanje otrok v prvem razredu.
Empirični del temelji na spremljanju napredka učencev prvega razreda v začetnem branju s preizkusom pismenosti. Preučila sem razvoj branja učencev v dveh obdobjih, ob vstopu v šolo in po šestih mesecih učenja. Raziskava temelji na deskriptivni in kavzalno neeksperimentalni metodi empiričnega pedagoškega raziskovanja. Uporabila sem osnovno deskriptivno statistiko za odvisne vzorce, in sicer t-test. Raziskava temelji na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učencev petih osnovnih šol na območju Zavoda za šolstvo Maribor, ki obiskujejo prvi razred. Vzorec je obsegal okoli 260 učencev. Podatki so zbrani s testom znanja za učence prvega razreda. Ta test znanja je bil enak na začetku šolskega leta in kasneje v drugem preverjanju meseca aprila. Podatke sem nato obdelala s pomočjo programa SPSS.
Keywords: Branje, opismenjevanje, spretnosti, razumevanje, govorni razvoj, motivacija, komunikacijske sposobnosti, pisanje.
Published in DKUM: 05.06.2018; Views: 1520; Downloads: 171
Full text (611,23 KB) |
18. Poimenovanje predmetov, začetni glas in tvorjenje besed pri predšolskih otrocihKlavdija Dolinar, 2018, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Poimenovaje predmetov, začetni glas in tvorjenje besed pri predšolskih otrocih smo v teoretičnem delu predstavili razvoj govora, faze govornega razvoja, pojma pismenost in opismenjevanje, razvoj besednega zaklada, poslušanje in glasovno zavedanje.
V drugem delu, t.i. empiričnem delu, smo želeli ugotoviti napredek pri prepoznavanju začetnega glasu in napredek v besednem zakladu pri otrocih starih 4–6 let v obdobju petih mesecev. Z uporabo deskriptivne metode in metode praktičnega dela smo ugotavljali razlike pri poimenovanju sličic, poimenovanju začetnega glasu in številu tvorjenih besed na določen začetni glas (npr. sličica jež, začetni glas »j«, tvorjenje besed; jabolko, jezik …) na neslučajnostnem vzorcu otrok starih 4–6 let.
Pri prepoznavanju začetnega glasu se je v večini primerov izkazalo, da otrokom ne povzroča večjih težav. Pri tvorjenju besed pa so se kazale precejšnje razlike med posamezniki. Nekaj otrok je precej izstopalo tako po številu tvorjenih besed kot tudi po tem, da so bile nekatere tvorjene besede zahtevnejše. Nekaj otrok pa je imelo pri tvorjenju besed večje težave ali pa so bile tvorjene besede predvsem imena in predmeti, ki so bili tisti trenutek v okolici.
Rezultati, ki smo jih pridobili, so pokazali, da se kaže napredek med prvim in drugim preverjanjem v razvoju govora in razvoju besednega zaklada. Pri nekaterih otrocih je bil napredek večji, pri drugih pa manjši.
Keywords: govorni razvoj, opismenjevanje, pismenost, poslušanje, besedni zaklad, glasovno zavedanje, začetni glas.
Published in DKUM: 23.04.2018; Views: 1693; Downloads: 259
Full text (1,52 MB) |
19. Vpliv bralne motivacije na otrokov govorni razvoj v 1. razreduMojca Remic, 2018, master's thesis Abstract: V magistrskem delu z naslovom Vpliv bralne motivacije na otrokov govorni razvoj v 1. razredu predstavljamo teoretične vsebine s področja otrokovega govornega razvoja in bralne motivacije. Otroci vstopijo v osnovno šolo z različno stopnjo govorne kompetentnosti in različno stopnjo bralne motivacije, njuna povezava predstavlja predmet našega raziskovanja. V empiričnem delu podamo rezultate raziskave, v katerih smo predstavili, kako stopnja bralne motivacije vpliva na otrokovo govorno kompetentnost. Raziskavo smo izvedli s petnajstimi učenci prvega razreda v sredini šolskega leta. Bralno motivacijo smo izračunali s pomočjo rezultatov Vprašalnika bralne motivacije za mlajše učence, rezultatov Ček liste Naslovov splošno priljubljenih otroških knjig in slikanic in števila izposojenih knjig v šolski knjižnici. Za preverjanje govorne kompetentnosti smo uporabili nestandardiziran test pripovedovanja zgodbe Kraljična na zrnu graha. Na podlagi pridobljenih rezultatov ugotavljamo, da bralna motivacija vpliva na število uporabljenih besed, število različnih besed, povprečno dolžino povedi, vrste povedi, število opisov dogodkov, število opisov mentalnih stanj junakov in stopnjo koherentnosti pripovedovanih zgodb. Skoraj pri vseh teh merilih zaznavamo statistično značilne razlike glede na različne stopnje bralne motivacije. Skupno rezultati kažejo, da učenci z višjo bralno motivacijo dosegajo višje rezultate pri preverjanju njihove govorne kompetentnosti.
Keywords: govorni razvoj, bralna motivacija, govorna kompetentnost
Published in DKUM: 11.04.2018; Views: 1806; Downloads: 191
Full text (1,60 MB) |
20. Govorna komunikacija predšolskih otrokSonja Serec, 2018, master's thesis Abstract: V teoretičnem delu magistrske naloge smo se najprej osredotočili na definicijo komunikacije in oblike le-te, podrobneje smo opisali verbalno in neverbalno komunikacijo, predstavili smo razvoj možganov in vpliv komunikacije na njihov razvoj ter sam govorni razvoj. Teoretični del zaključujemo z vzgojiteljem predšolskih otrok in njegovimi nalogami pri razvoju komunikacije.
V empiričnem delu preučujemo govorni odnos med strokovnimi delavkami vrtca – vzgojiteljicami predšolskih otrok in otroki.
Namen naše raziskave je bil ugotoviti govorno interakcijo v vrtcu predvsem z vidika reagiranja in iniciative vzgojitelja ter reagiranja in iniciative otrok po Flandersovi metodi razredne interakcije. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik glede na delovno dobo vzgojiteljic in starost otrok.
Rezultati prikazujejo, da je najbolj zastopana kategorija »samostojne izjave otrok«, ki je del iniciative otrok, sledi ji vzgojiteljeva iniciativa s kategorijo »zastavljanje vprašanj«. Indeks indirektnosti je zelo visok. S tem smo dokazali, da v vrtcu Beltinci vzgojiteljice največji poudarek dajejo samostojnemu izražanju in mišljenju otrok.
Keywords: vzgojitelj predšolskih otrok, predšolski otrok, govorni razvoj, komunikacija
Published in DKUM: 12.03.2018; Views: 2359; Downloads: 344
Full text (1,12 MB) |
