| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 15
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
KNJIŽEVNA VZGOJA V ODDELKU PRVEGA STAROSTNEGA OBDOBJA PREDŠOLSKIH OTROK
Manja Čamer, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V ospredju diplomskega dela je književna vzgoja v vrtcu od teoretičnih izhodišč pa do prezentacije posameznih književnih vsebin otrokom. Usmerjenost dela je v oddelek prvega starostnega obdobja predšolskih otrok. Namen diplomskega dela je predstavitev konkretnih književnih del in povezovanje z dejavnostmi iz vseh področji kurikuluma, se pri izboru opreti na kriterije kakovosti in s tem spodbujati otrokov govorni razvoj. Opisana sta bralni in govorni razvoj otroka, predstavljen je pomen branja odraslih, pomen branja v vrtcu ter tudi pomen samega izbora bralnega gradiva, ki največkrat izhaja iz vzgojiteljeve izbire. Izbor bralnega gradiva je opredeljen preko kriterijev kakovosti, ki so lahko vzgojiteljici v pomoč. Slikanica, kot oblika, je predstavljena bolj podrobno, saj je v prvem starostnem obdobju otrok prav ta oblika del največkrat predstavljena otrokom. V praktičnem delu je opisanih deset različnih umetnostnih besedil, tako tujih avtorjev kot tudi slovenskih. Slikanice se razlikujejo tako vsebinsko, kot oblikovno, predvsem pa so predstavjena novejša in kakovostna besedila. Vsebine, s katerimi so besedila povezana, se navezujejo na področja dejavnosti po Kurikulumu za vrtce, dejavnosti pa se lahko prilagajajo posamezni skupini in so podane bolj kot usmerjanje pri delu, ne pa kot strogo navodilo. Vsaka vzgojiteljica jih lahko uporabi kot idejo, seveda pa dejavnosti prilagaja skupini otrok, v kateri bo dejavnost oz. določeno besedilo predstavljeno.
Keywords: književna vzgoja, bralni razvoj otroka, govorni razvoj otroka, bralno gradivo, prvo starostno obdobje predšolskih otrok, kurikulum.
Published: 05.12.2011; Views: 3683; Downloads: 695
.pdf Full text (2,08 MB)

2.
VLOGA STARŠEV PRI RAZVOJU OTROKOVEGA GOVORNEGA IZRAŽANJA
Manja Škrabl, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diploma obravnava in raziskuje vlogo staršev pri razvoju otrokovega govornega izražanja. Teoretičen del zajema teorije o odnosu med mišljenjem in govorom, definicije, pogoje ter funkcije govora, govorne teorije, lestvice in stopnje. Nadaljnje so opredeljena 3 govorna obdobja otroka: predjezikovno obdobje, obdobje od prve besede do besednega zaklada ter obdobje razvoja stavka. Drugi del obravnava odnos in komunikacijo starši-otrok, vrtec ter slikovne medije. Empirični del zajema raziskavo z anketnim vprašalnikom, izvedeno s pomočjo predšolskih otrok in njihovih staršev, in rezultati raziskave.
Keywords: govorni razvoj, predšolski otroci, starši, mediji, komunikacija, skupne aktivnosti
Published: 08.10.2012; Views: 1508; Downloads: 486
.pdf Full text (1,10 MB)

3.
SODELOVANJE VRTCA IN LOGOPEDA
Stanka Filipančič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge so s pomočjo izbrane literature prikazane faze v razvoju govora, razvoj glasov in govorne motnje. V nadaljevanju so predstavljeni dejavniki, ki vplivajo na govorni razvoj otroka, posebej družina, vrtec in logoped. V empiričnem delu smo ponazorili in argumentirali odgovore, ki smo jih dobili s pomočjo anketnega vprašalnika, posredovanega štiriinštiridesetim vzgojiteljicam in triindvajsetim staršem. Vključene so bile vzgojiteljice naslednjih vrtcev: vrtec Podčetrtek in enota Pristava pri Mestinju, vrtec Pikapolonica Bistrica ob Sotli, vrtec Zmajček Kozje, vrtec Šmarje pri Jelšah in vrtec Rogaška Slatina. V anketo so bili vključeni starši otrok vrtca Podčetrtek in enote Pristava pri Mestinju. V sklepnem delu diplomskega dela je predstavljen tudi intervju z logopedinjo Nastjo Brezinščak. Namen anketnega vprašalnika za vzgojiteljice in starše je bil ugotoviti, ali sodelujejo z logopedom in kako se sodelovanje izvaja. Pri omenjenih vidikih nas je zanimal obstoj razlik glede na starostno skupino, v kateri so zaposlene vzgojiteljice, in obstoj razlik glede na starost otroka anketiranih staršev. Namen intervjuja z logopedinjo je bil ugotoviti, ali logopedinja sodeluje z vzgojiteljicami in starši, kako poteka sodelovanje in kakšno je njeno mnenje o sodelovanju. Ugotovili smo, da vzgojiteljice v večini imajo možnost sodelovanja z logopedom, sodelovanje pa je največkrat individualno. Pri odgovorih staršev smo ugotovili, da otroci v večini ne obiskujejo logopeda, tisti, ki ga, pa so z njegovim delom zadovoljni. Pri intervjuju z logopedinjo smo ugotovili, da se vzgojiteljice v zadnjih letih vse bolj zanimajo za sodelovanje z njo.
Keywords: Govorni razvoj, razvoj glasov, govorne motnje, dejavniki za razvoj govora, logoped.
Published: 23.04.2013; Views: 1648; Downloads: 273
.pdf Full text (744,83 KB)

4.
GOVORNE ZMOŽNOSTI OTROK V 1. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Nežika Rosenstein, 2015, master's thesis

Abstract: Človeku je dano, da lahko komunicira s svetom s pomočjo govora, ki pa ni prirojen, ampak se ga je potrebno naučiti. Učimo se ga od rojstva in ga utrjujemo celo življenje. Poleg staršev in okolice so zelo pomembni dejavniki razvoja govora vzgojitelji ter šolski učitelji, ki poleg učenja govor razvijajo, spremljajo in opozarjajo na morebitne napake in težave pri govorjenju. V magistrski nalogi z naslovom Govorne zmožnosti otrok v 1. razredu osnovne šole smo v teoretičnem delu predstavili dejavnike govornega razvoja in celoten govorni razvoj, ki poteka že pred rojstvom. Posvetili smo se tudi govorno-jezikovnim motnjam, ki se lahko razvijejo tekom učenja ali pa so prirojene. Ker je za govorni razvoj najpomembnejše predšolsko obdobje, smo predstavili tudi vlogo vzgojitelja in učitelja ter vpliv vrtca in vrstnikov. Magistrska naloga vsebuje poleg teoretičnega tudi empirični del, kjer smo ugotavljali govorno razvitost učencev prvega razreda osnovne šole. Z uporabo deskriptivne in kavzalno-neeksperimentalne metode empiričnega pedagoškega raziskovanja smo ugotavljali razlike v fluentnosti in fleksibilnosti govora, oceni govora, uporabi enostavčnih in večstavčnih povedi ter številu besed v povedih, in sicer na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učencev prvega razreda. Ugotavljali smo govorno razvitost učencev glede na spol in število preživetih mesecev v vrtcu. Podatke smo pridobili s pomočjo opazovanja s tehničnimi sredstvi (diktafon) ter anketnim vprašalnikom za starše. V raziskavo je bilo vključenih 70 učencev, 35 deklic in 35 dečkov, iz dveh savinjskih in ene zasavske šole. Pridobljene podatke smo statistično obdelali s programom SPSS. Ugotovili smo, da med spoloma ne obstajajo statistično značilne razlike v govornem razvoju. Prav tako ni statistično značilnih razlik v govornem razvoju med učenci glede na število preživetih mesecev v vrtcu. Obstajajo minimalne razlike, ki so pokazale, da je govorni razvoj boljši pri tistih otrocih, ki so dlje časa obiskovali vrtec. Vendar to ne moremo statistično potrditi.
Keywords: govor, govorni razvoj, pripovedovanje, komunikacija, fluentnost, fleksibilnost, enostavčne povedi, večstavčne povedi
Published: 29.10.2015; Views: 1086; Downloads: 170
.pdf Full text (747,83 KB)

5.
TVORJENJE PRVIH POVEDI V 1. STAROSTNEM ODBOBJU
Anja Mlinarič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V zaključnem delu z naslovom Tvorjenje prvih povedi v 1. starostnem obdobju avtorica najprej s pomočjo izbrane literature predstavlja pomen in vlogo jezika. V nadaljevanju opredeljuje razvoj govora, teorije in faze govornega razvoja in dejavnike, ki vplivajo nanj. Namen empiričnega dela v drugem delu je bil raziskati in ugotoviti, kako otrokovo prepoznavanje, poimenovanje in tvorjenje povedi napredujejo v nekem določenem časovnem obdobju, in sicer v petih mesecih. Glavni namen je bil ugotoviti napredek razvoja govora in besednega zaklada v prvem starostnem obdobju za vsakega otroka posebej. Avtorica ugotavlja, da otrokov govorni razvoj in razvoj besednega zaklada v času petih mesecev napredujeta. Pri nekaterih se ta napredek kaže prej, pri drugih pozneje. V drugem preverjanju je namreč večina otrok pravilno poimenovala sličice in tvorila bistveno daljše povedi kot pri prvem preverjanju.
Keywords: govorni razvoj, faze govornega razvoja, besedni zaklad, poimenovanje sličic, tvorjenje povedi
Published: 20.12.2016; Views: 1131; Downloads: 285
.pdf Full text (1,20 MB)

6.
Zmožnost zaznave začetnih glasov v besedah in prepoznavanja črk predšolskih otrok
Klavdija Sivec, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V zaključnem delu Zmožnost zaznave začetnih glasov v besedah in prepoznavanja črk predšolskih otrok smo v teoretičnem delu najprej predstavili govorni razvoj, saj je govor najosnovnejša oblika komunikacije. Nato preidemo na povezanost govornega razvoja s pismenostjo, začetno opismenjevanje, razvoj predbralnih in predpisalnih sposobnosti in spretnosti, zaznavne sposobnosti, družinsko branje in na koncu še na dejavnosti za razvijanje opismenjevanja. V drugem delu, tako imenovanem empiričnem delu, je bil namen ugotoviti napredek zaznavanja začetnega glasu in prepoznavanja črk v časovnem obdobju šestih mesecev. Glavni namen je bil ugotoviti napredek fonološkega zavedanja in prepoznavanja črk pri predšolskih otrocih. Ugotovili smo, da otrokovo zaznavanje začetnega glasu in prepoznavanje črk napreduje v času šestih mesecev. Pri nekaterih otrocih je ta napredek hitrejši kot pri drugih. Pri drugem preverjanju so otroci večinoma pravilno zaznali več kot polovico začetnih glasov. Prav tako se je pokazal napredek pri prepoznavanju črk.
Keywords: govorni razvoj, začetno opismenjevanje, zaznavne sposobnosti, začetni glas, prepoznavanje črk
Published: 19.07.2017; Views: 401; Downloads: 106
.pdf Full text (886,56 KB)

7.
Zmožnost in razlike v razumevanju frazemov pri učencih 4., 7. in 9. razreda osnovne šole
Renato Planinšek, 2017, master's thesis

Abstract: Frazeme uvrščamo med zabavna izrazna sredstva, ki polepšajo in obogatijo naš jezik. Pogosto so prisotni v umetnostnih besedilih, časopisnih člankih, revijah, političnem govoru in vsakdanjem sporazumevanju. Z njimi se torej srečujemo povsod. Učenci frazeme pogosto berejo v besedilih, ki jih prebirajo pri pouku ali doma. Frazemi so lahko smešni, nagajivi in zabavni. Pogosto se pojavlja vprašanje, kdaj začeti v otrokovo življenje vpletati frazeme, kdaj ga v šoli z njimi seznanjati in kdaj jih obravnavati. Odgovor na ta vprašanja je čim prej, kajti otrok se bo z njimi slej ko prej srečal, njihov pomen pa mu bo lahko povzročal nemalo preglavic. Najbolj pomembno je, da učenci frazeme tudi razumejo, zato smo v sklopu magistrske naloge raziskali, kakšne so zmožnosti in razlike v razumevanju frazemov pri učencih četrtega, sedmega in devetega razreda osnovne šole. Poglobili smo se v razlike, ki nastajajo pri razumevanju frazemov glede na njihovo vrsto, prav tako so nas zanimale razlike v razumevanju glede na starost učencev. Analiza testov znanja je pokazala, da je starost za razumevanje frazemov zelo pomembna. Starejši učenci bolje razumejo frazeme kot mlajši. V nalogi smo se osredotočili na frazeme s prenesenim pomenom, kar je mlajšim učencem povzročalo kar precej težav. Velika večina je te frazeme razumela dobesedno, ali pa niso podali odgovora. Tudi pri starejših učencih so se pojavili posamezniki, ki so jih razumeli dobesedno, ali pa niso napisali odgovora, vendar v bistveno manjšem številu. Učni načrt frazeologiji namenja malo časa. Učenci se začnejo resneje z njo srečevati šele v 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju. Po pogovoru z nekaterimi učitelji razrednega pouka smo ugotovili, da menijo, da se učenci premalo srečujejo s frazemi. Tako menimo tudi sami. Več bi morali delati na razumevanju teh izraznih sredstev, kajti zlasti pregovori razkrivajo marsikatero modrost, poznavanje vseh vrst frazemov pa krepi tudi učenčev besedni zaklad.
Keywords: frazemi, frazeologija, govor, preneseni pomen, govorni razvoj
Published: 08.08.2017; Views: 434; Downloads: 89
.pdf Full text (1,20 MB)

8.
Govorna komunikacija predšolskih otrok
Sonja Serec, 2018, master's thesis

Abstract: V teoretičnem delu magistrske naloge smo se najprej osredotočili na definicijo komunikacije in oblike le-te, podrobneje smo opisali verbalno in neverbalno komunikacijo, predstavili smo razvoj možganov in vpliv komunikacije na njihov razvoj ter sam govorni razvoj. Teoretični del zaključujemo z vzgojiteljem predšolskih otrok in njegovimi nalogami pri razvoju komunikacije. V empiričnem delu preučujemo govorni odnos med strokovnimi delavkami vrtca – vzgojiteljicami predšolskih otrok in otroki. Namen naše raziskave je bil ugotoviti govorno interakcijo v vrtcu predvsem z vidika reagiranja in iniciative vzgojitelja ter reagiranja in iniciative otrok po Flandersovi metodi razredne interakcije. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik glede na delovno dobo vzgojiteljic in starost otrok. Rezultati prikazujejo, da je najbolj zastopana kategorija »samostojne izjave otrok«, ki je del iniciative otrok, sledi ji vzgojiteljeva iniciativa s kategorijo »zastavljanje vprašanj«. Indeks indirektnosti je zelo visok. S tem smo dokazali, da v vrtcu Beltinci vzgojiteljice največji poudarek dajejo samostojnemu izražanju in mišljenju otrok.
Keywords: vzgojitelj predšolskih otrok, predšolski otrok, govorni razvoj, komunikacija
Published: 12.03.2018; Views: 482; Downloads: 99
.pdf Full text (1,12 MB)

9.
Vpliv bralne motivacije na otrokov govorni razvoj v 1. razredu
Mojca Remic, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu z naslovom Vpliv bralne motivacije na otrokov govorni razvoj v 1. razredu predstavljamo teoretične vsebine s področja otrokovega govornega razvoja in bralne motivacije. Otroci vstopijo v osnovno šolo z različno stopnjo govorne kompetentnosti in različno stopnjo bralne motivacije, njuna povezava predstavlja predmet našega raziskovanja. V empiričnem delu podamo rezultate raziskave, v katerih smo predstavili, kako stopnja bralne motivacije vpliva na otrokovo govorno kompetentnost. Raziskavo smo izvedli s petnajstimi učenci prvega razreda v sredini šolskega leta. Bralno motivacijo smo izračunali s pomočjo rezultatov Vprašalnika bralne motivacije za mlajše učence, rezultatov Ček liste Naslovov splošno priljubljenih otroških knjig in slikanic in števila izposojenih knjig v šolski knjižnici. Za preverjanje govorne kompetentnosti smo uporabili nestandardiziran test pripovedovanja zgodbe Kraljična na zrnu graha. Na podlagi pridobljenih rezultatov ugotavljamo, da bralna motivacija vpliva na število uporabljenih besed, število različnih besed, povprečno dolžino povedi, vrste povedi, število opisov dogodkov, število opisov mentalnih stanj junakov in stopnjo koherentnosti pripovedovanih zgodb. Skoraj pri vseh teh merilih zaznavamo statistično značilne razlike glede na različne stopnje bralne motivacije. Skupno rezultati kažejo, da učenci z višjo bralno motivacijo dosegajo višje rezultate pri preverjanju njihove govorne kompetentnosti.
Keywords: govorni razvoj, bralna motivacija, govorna kompetentnost
Published: 11.04.2018; Views: 600; Downloads: 98
.pdf Full text (1,60 MB)

10.
Poimenovanje predmetov, začetni glas in tvorjenje besed pri predšolskih otrocih
Klavdija Dolinar, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Poimenovaje predmetov, začetni glas in tvorjenje besed pri predšolskih otrocih smo v teoretičnem delu predstavili razvoj govora, faze govornega razvoja, pojma pismenost in opismenjevanje, razvoj besednega zaklada, poslušanje in glasovno zavedanje. V drugem delu, t.i. empiričnem delu, smo želeli ugotoviti napredek pri prepoznavanju začetnega glasu in napredek v besednem zakladu pri otrocih starih 4–6 let v obdobju petih mesecev. Z uporabo deskriptivne metode in metode praktičnega dela smo ugotavljali razlike pri poimenovanju sličic, poimenovanju začetnega glasu in številu tvorjenih besed na določen začetni glas (npr. sličica jež, začetni glas »j«, tvorjenje besed; jabolko, jezik …) na neslučajnostnem vzorcu otrok starih 4–6 let. Pri prepoznavanju začetnega glasu se je v večini primerov izkazalo, da otrokom ne povzroča večjih težav. Pri tvorjenju besed pa so se kazale precejšnje razlike med posamezniki. Nekaj otrok je precej izstopalo tako po številu tvorjenih besed kot tudi po tem, da so bile nekatere tvorjene besede zahtevnejše. Nekaj otrok pa je imelo pri tvorjenju besed večje težave ali pa so bile tvorjene besede predvsem imena in predmeti, ki so bili tisti trenutek v okolici. Rezultati, ki smo jih pridobili, so pokazali, da se kaže napredek med prvim in drugim preverjanjem v razvoju govora in razvoju besednega zaklada. Pri nekaterih otrocih je bil napredek večji, pri drugih pa manjši.
Keywords: govorni razvoj, opismenjevanje, pismenost, poslušanje, besedni zaklad, glasovno zavedanje, začetni glas.
Published: 23.04.2018; Views: 418; Downloads: 127
.pdf Full text (1,52 MB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica