| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 134
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Malčkove prve zgodbe
Pia Šulc, Nika Šulc, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela z naslovom Malčkove prve zgodbe je preveriti govor predšolskih otrok različnih starosti in spoznati njihov način pripovedovanja ter ustvarjanja lastne zgodbe. V teoretičnem delu diplomske naloge smo opisovali otrokov govor na splošno, vse od začetkov otrokovega govora in do pripovedovanja, teorije govornega razvoja, spodbujanje, vplive ter dejavnike otrokovega govora, mišljenje in govor, otrokov govor skozi prvo in drugo starostno obdobje, splošno pripovedovanje otrok, pripovedovanje ob sliki, razvoj malčkovih prvih zgodb ter razlike v pripovedovanju med dečki in deklicami. V empiričnem delu smo v praksi preverili pripovedovanje otrok glede na prvič videni sliki, ki smo jim ju ponudili. Preverjali smo štiri skupine otrok različnih starostnih obdobij. Zanimalo nas je, ali je v pripovedovanju ob prvič videnih sličicah med otroki različnih starostnih obdobij opazna razlika, ali je opazna razlika med otroki, ki so v vrtcu že dlje časa in tistimi, ki so v vrtec šele prišli ter, ali so razlike med pripovedovanjem dečkov in deklic. Ugotovili smo, da otroci v razmiku dveh let pridobijo kar nekaj dodatnega besednega zaklada in potemtakem tudi bolje pripovedujejo. Bolje pripovedujejo tudi otroci, ki so v vrtcu že dlje časa. Opazili smo tudi, da so dečki bolje pripovedovali kot deklice.
Keywords: predšolski otroci, govor, pripovedovanje ob sliki, malčkove zgodbe, razvoj pripovedovanja
Published: 03.05.2021; Views: 64; Downloads: 26
.pdf Full text (1,87 MB)

2.
Poznavanje črk in branje besed v prvem razredu
Tanja Vinarnik, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu z naslovom Poznavanje črk in branje besed v prvem razredu smo s pomočjo literature v teoretičnem delu najprej opisali poslušanje, govor in branje. Poudarek magistrskega dela je v empiričnem delu, kjer smo s pomočjo dveh preizkusov pri otrocih starih med 5 in 6 let ugotavljali predznanje na področju prepoznavanja črk in branja besed. Raziskavo smo izvedli na dveh osnovnih šolah (osnovna šola A, osnovna šola B), rezultati pa so pokazali, da so v prvem razredu učenci z različnimi predznanji glede prepoznavanja črk in branja besed. Nekateri so uspešno rešili oba preizkusa, spet drugi so imeli težave pri prepoznavanju črk ali branju besed.
Keywords: Branje, poslušanje, govor, črke, besede, učenci, osnovna šola
Published: 11.03.2021; Views: 100; Downloads: 24
.pdf Full text (2,06 MB)

3.
FOLKLORISTIČNA IN DIALEKTOLOŠKA ANALIZA USTVARJALNE DEJAVNOSTI IZBRANIH IZGNANCEV DRUGE SVETOVNE VOJNE
Andreja Bukovinski, 2010, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Namen diplomske naloge je bil predstaviti ustvarjalno delo treh izgnancev v drugi svetovni vojni: Antona Bukovinskega, Jožeta Zupančiča in Jakoba Viranta. Kar je vsem trem skupno, je izkušnja druge svetovne vojne in izgon iz domovine ter naselitev v tujo deželo. V izgnanstvu jim ni preostalo nič drugega, kot prilagoditev na novo okolje in boj za golo preživetje. Ves čas pa so ohranjali spomin na domače ognjišče in gojili upanje na vrnitev v domovino. Nekaj let so vsi trije čutili moč nemške okupacije. Svoje čutenje le-te pa so izražali preko literarnega ustvarjanja, nekateri že v izgonu in v ujetništvu, Anton Bukovinski pa predvsem po vrnitvi v domovino. Diplomsko delo prav tako prinaša rezultate raziskave jezikovnih značilnosti govora Velike Doline in Dobove na oblikoslovni, glasoslovni in skladenjski ravni. Na osnovi zbranega gradiva in strokovne literature sem govora umestila v narečni prostor. Posavsko narečje spada med južna štajerska narečja in je prehodno narečje med štajersko in dolenjsko narečno skupino. Govora Velike Doline in Dobove sodita v sevniško-krški govor prehodnega posavskega narečja, v katerem je več štajerskih značilnosti. V glasoslovju je viden predvsem starejši dolenjski razvoj, mlajše štajerske značilnosti pa so v večji meri vplivale na oblikoslovno podobo govora.
Keywords: Ključne besede: izseljenstvo, druga svetovna vojna, literarno ustvarjanje, dialektologija, posavsko narečje, sevniško-krški govor, krajevni govor Velike Doline in Dobove.
Published: 29.01.2021; Views: 98; Downloads: 0

4.
Primerjava razvoja govora enojezičnega in dvojezičnega otroka
Nataša Golež, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je bilo predstavljeno naše delo s pomočjo strokovnih razlag in različnih nalog, s katerimi je bila narejena primerjava, kako se govor razvija pri dveh otrocih. V teoretičnem delu je bila osredotočenost na predstavitvi razvoja govora, kako se ta razvija v predšolskem obdobju, omenjeni sta bili tudi koherentnost in kohezivnost. Poglobljenost primerjave predstavljajo tudi definicije jezika, razlika med jezikom in govorom, prav tako metajezikovne zmožnosti in, kot je zapisano v najpomembnejšem poglavju diplomskega dela, značilnosti o dvojezičnosti. V praktičnem delu je bilo predstavljeno delo na konkretno podanih nalogah, ki sta jih otroka izvajala. Kasneje je bila izvedena analiza, primerjava med otrokoma ter tudi posameznikov razvoj od ene do druge izvedbe. Vzorec sta sestavljala dva otroka, deček in deklica, ki sta bila ob pričetku našega opazovanja stara pet let.
Keywords: enojezičnost, dvojezičnost, govor, okolje
Published: 27.10.2020; Views: 181; Downloads: 41
.pdf Full text (988,68 KB)

5.
Sovražni govor v slovenskih spletnih uporabniških komentarjih
Taša Šegula, 2020, master's thesis

Abstract: V zavetju anonimnosti digitalnega okolja smo priča uporabniškim vsebinam, ki so mnogokrat prizorišče nestrpnosti, diskriminacije in sovražnega govora. V okviru svoje raziskave se osredotočamo na pojavnost sovražnega govora v slovenskih spletnih uporabniških komentarjih, pri čemer analiziramo komentarje treh slovenskih medijev, in sicer RTV Slovenija, Mladina in Reporter. Ugotovitve kažejo, da tisti, ki udejanjijo sovražni govor, posegajo predvsem po posredno izraženem sovražnem govoru. Prav tako ugotavljamo, da lahko potegnemo vzporednice med pojavnostjo sovražnega govora znotraj medijske vsebine in pojavnostjo sovražnega govora v okviru uporabniških komentarjev. Ugotavljamo tudi, da se v sami realizaciji sovražnega govora le-ta najpogosteje realizira s pomočjo ironije, sarkazma, stereotipizacije in posmehovanja.
Keywords: sovražni govor, uporabniški komentarji, regulacija na spletu, regulacija sovražnega govora
Published: 03.07.2020; Views: 189; Downloads: 40
.pdf Full text (920,11 KB)

6.
Zaznavanje laganja in pregled nekaterih tehnik ugotavljanja laži
Neja Gantar, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Laž je izjava, ki jo oseba poda zavestno in prostovoljno, njen namen pa je nekoga spraviti v zmoto. Ni pomembno ali je poskus uspešen ali ne. Laganje samo po sebi sicer ni ilegalno in večino nas ne bi zdržalo dneva brez manjših laži. Verjetno najbolj znano prepričanje o zaznavanju zavajanja je, da bodo lažnivci odvrnili pogled ter kazali znake živčnosti, a vendar sta omenjena vedenja odvisna od človeka, situacije v kateri je in nenazadnje tudi od preiskovalca, s katerim se oseba pogovarja. Zaključno delo se osredotoča na primerjavo izbranih tehnik ugotavljanja zavajanj, natančneje, njihovo uspešnost. Cilj diplomske naloge je poglobiti znanje o lažeh ter o odkrivanju le-teh, katere tehnike ugotavljanja zavajanja so primerne za uporabo v predkazenskem postopku in kaj lahko z njimi ugotovimo. V prvem delu diplomske naloge je zajet kratek pregled razlogov, zakaj ljudje lažemo, kakšne laži pripovedujemo, značilnosti dobrih lažnivcev, kakšna je naša sposobnost zaznave laži ter katere so pogoste napake pri zaznavi zavajanja. V drugem delu so opisane izbrane tehnike zaznavanja zavajanja ter ocene njihove učinkovitosti, pridobljene iz primarnih raziskav in virov. Skozi zaključno delo sem, s pregledom že obstoječih raziskav, potrdila dve hipotezi, eno pa ovrgla. S preverjanjem hipotez sem ugotovila, da je za uspešnejše ocenjevanje izjav potrebno upoštevati tako besedne kot nebesedne znake ter da imajo novejše tehnike laži višjo uspešnost, kot pa starejše. Kljub temu, da imajo osebe z antisocialnimi osebnostmi prednost pri laganju, pa to še ne pomeni, da jim gre zaznavanje le – tega kaj bolje od rok.
Keywords: diplomske naloge, znaki prevare, zavajanje, tehnike ugotavljanja laži, vedenje, govor
Published: 12.06.2020; Views: 382; Downloads: 109
.pdf Full text (1,12 MB)

7.
Zatiralske družbene strukture
Gašper Krstulović, 2019, review article

Abstract: Namen prispevka: Članek govori o tem, v kolikšni meri so osebe z intelektualnimi ovirami in težavami v duševnem zdravju v sistemu socialnega varstva sposobne govoriti in biti slišane. Metode: V prispevku ljudje z intelektualnimi ovirami in težavami v duševnem zdravju govorijo o lastnih izkušnjah zatiranja in življenjskih situacijah, kjer nimajo moči, da bi kaj spremenili, saj se o zadevah, ki se tičejo njih, odločajo drugi. Ugotovitve: Glavna ugotovitev raziskave je, da je pokroviteljski govor eden izmed glavnih dejavnikov, ki ohranja ljudi z intelektualnimi ovirami in težavami v duševnem zdravju v podrejenem položaju. Sposobnost strokovnjaka, da z osebami z intelektualnimi ovirami in težavami v duševnem zdravju komunicira jasno, odgovorno, brez predpostavke o njihovi zmotnosti in s spoštovanjem je ključna za preprečevanje nadaljnjih zlorab teh oseb. Praktična uporabnost: Članek skozi pripovedi ljudi prikaže dobre in slabe prakse komunikacije z osebami z intelektualnimi ovirami in težavami v duševnem zdravju, kar je uporabno za vse strokovnjake, ki se pri svojem delu srečujejo z osebami z intelektualnimi ovirami ali težavami v duševnem zdravju in imajo kakršno koli moč odločanja, ki neposredno vpliva na življenja teh ljudi. Izvirnost/pomembnost prispevka: Gre za izvirno raziskovalno perspektivo, ki se družbenih razmerij loteva s perspektive družbene moči in preučuje družbeno strukturo s perspektive zatiranega, z namenom iskanja načinov, ki bi zatiranemu omogočila, da o svoji izkušnji govori drugim in je pri tem tudi slišan, zaradi česar se v njegovem življenju tudi nekaj spremeni.
Keywords: duševno zdravje, intelektualne ovire, govor, zatiranje
Published: 07.04.2020; Views: 350; Downloads: 16
URL Link to full text
This document has many files! More...

8.
Raba narečja in knjižnega jezika pri predšolskih otrocih
Tadeja Kunej, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu predstavljamo, kakšna je raba narečja in knjižnega jezika v izbranem vrtcu na območju Prlekije. Preverili smo govor otrok, vzgojiteljice in študentke, kdaj in v katerih primerih uporabljajo narečje in kdaj knjižni jezik. V teoretičnem delu smo predstavili razvoj govora, spodbujanje govora v vrtcu. Predstavili smo tudi jezik in značilnosti jezika, vlogo odraslega pri usvajanju jezika, materni jezik, slovenščino kot tuji ali drugi jezik in slovenski jezik. Predstavili smo jezikovne ravni, socialne zvrsti slovenskega jezika, knjižni in neknjižni jezik, rabo narečja in knjižnega jezika v vrtcu, slovenska narečja, vzroke za nastanek narečja, prav tako smo predstavili panonsko narečno skupino in izpostavili prleško narečje. Predstavili smo kurikulum za vrtce in področje jezik. V empiričnem delu smo z opazovalnim listom en mesec opazovali govor otrok, vzgojiteljice in študentke. Izvedeti smo hoteli, ali otroci uporabljajo narečje vedno, ali se vzgojiteljica trudi govoriti v knjižnem jeziku in ali študentka spodbuja otroke k rabi pravilnega knjižnega jezika. Staršem opazovanih otrok smo razdelili vprašalnike, saj smo želeli izvedeti, ali tudi oni vplivajo na govor otroka, ga spodbujajo pri govorjenju knjižnega jezika in kako ga spodbujajo.
Keywords: govor otrok, slovenski jezik, knjižni jezik, narečje, prleško narečje
Published: 18.11.2019; Views: 526; Downloads: 159
.pdf Full text (1,35 MB)

9.
Povezanost grafomotoričnih sposobnosti, fonološkega zavedanja in besedišča otrok v prvem in drugem razredu osnovne šole
Kaja Kolman, 2019, master's thesis

Abstract: Otrok se vse življenje razvija tako na govornem kot tudi na motoričnem področju. V teoretičnem delu zaključnega dela je predstavljeno, kako poteka razvoj govora pri otroku, tj. od prvih glasov do tvorjenja stavkov in povedi. Opisane so najpogostejše govorne in jezikovne motnje, za katere so prikazana tudi posamezna odstopanja. V nadaljevanju sta podrobneje predstavljena razvoj fonološkega zavedanja in besedišča, ki sta med seboj prepletena, ter tudi težave, ki se lahko pojavljajo na posameznem področju. Ker je bil cilj magistrskega dela raziskati povezanost grafomotorike s fonološkim zavedanjem in besediščem, so podrobneje opredeljeni še razvoj motorike, grafomotorike in težave na tem področju – razvojne disgrafije. V empiričnem delu je bilo raziskano, ali obstaja povezanost med grafomotoričnimi sposobnostmi, fonološkim zavedanjem in besediščem otrok. Cilj je bil ugotoviti, kakšen je vpliv lateralnosti oz. dominantne roke na grafomotorične sposobnosti, kakšna je razlika med spoloma otrok. Med seboj se je primerjalo tri različne šole – matično in dve podružnični. Rezultati so pokazali, da so bili otroci, kjer poteka pouk kombinirano, uspešnejši pri reševanju preizkusa. Pokazalo se je, da dominantna roka nima vpliva na grafomotorične sposobnosti, temveč so bistveni drugi dejavniki. Izkazala se je vidna, a minimalna razlika uspešnosti med spoloma otrok. Pri tem je raziskava pokazala, da so bile deklice iz raziskovalnega vzorca v povprečju uspešnejše od dečkov. V raziskovalnem vzorcu se je pokazala povezanost med grafomotoričnimi sposobnostmi, fonološkim zavedanjem in besediščem.
Keywords: govor, fonološko zavedanje, besedišče, grafomotorika
Published: 13.11.2019; Views: 603; Downloads: 209
.pdf Full text (1,63 MB)

10.
Skrb za govorno kulturo na Radiu Maxi
Nina Gaberc, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Predmet diplomskega dela je raziskati, kakšna je skrb za govorno kulturo na Radiu Maxi. Predvsem nas je zanimalo, kakšen pomen ima govorno izobraževanje za govorce in poslušalce, kako pogosto in kje se govorci izobražujejo. Na začetku smo predstavili pomen radia, zakonodajne in pravne okvire radia in kakšna je razlika med komercialnimi in nacionalnimi radijskimi postajami. Vsak radio ima določen format, shemo in načrt, kar tudi podrobneje predstavimo. Del radia so tudi novinarske zvrsti in žanri. Posebno poglavje je namenjeno slovenskemu jeziku, socialnim in funkcijskim zvrstem jezika. Znotraj tega je poudarek na prikazu govoru in izobraževanju govorcev. Predstavimo tudi različne institucije, ki omogočajo govorno izobraževanje, ter spletne priročnike, ki v digitalni obliki omogočajo hitrejše in lažje iskanje besed ter besednih zvez. V zadnjem sklopu predstavimo Radio Maxi in njegovo delovanje, ter rezultate vprašalnika o izobraževanju. S pomočjo rezultatov vprašalnika lahko radijski voditelji najdejo odgovore, kje se izobraževati in na kakšen način. S ponujenimi jezikovnimi priročniki lahko ponudimo novinarjem, napovedovalcem in drugim govorcem na radiu različne možnosti iskanja ustreznega besedja.
Keywords: izobraževanje govorcev, radijski govor, pravorečni priročniki, knjižna norma, socialne zvrsti
Published: 13.11.2019; Views: 362; Downloads: 79
.pdf Full text (1,47 MB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica