Search the digital library catalog

Abstract: V magistrski nalogi smo obravnavali dvojezičnost, podrobneje smo opisali metodo »en starš – en jezik«. Predstavili smo kritično obdobje pri učenju drugega jezika ter sociolingvistiko v povezavi z dvojezičnostjo. Na kratko smo opisali tudi dve teoriji osebnostnega razvoja. V okviru metodologije smo uporabili dve kvalitativni metodi raziskovanja: polstrukturiran intervju in opazovanje. Vzorec je sestavljala tričlanska družina. Raziskovali smo pozitivne in negativne posledice uporabe omenjene metode ter razloge, zaradi katerih se starši z istim maternim jezikom odločijo za dvojezično vzgojo. Analizirali smo tudi različne metode za spodbujanje enakovrednega učenja obeh jezikov, dejavnike, ki vplivajo na vzpostavitev dvojezičnosti, ter težave, ki so se pojavile pri dvojezični vzgoji. Ugotovili smo, da se tej metodi pripisujejo predvsem pozitivne posledice, kot so naravno osvajanje jezika in več vloženega truda v vzgojo otroka. Glavna negativna posledica, ki smo jo opazili, je doslednost uporabe tujega jezika. Poglaviten razlog za odločitev staršev o dvojezični vzgoji otroka je bil izpostavljenost še enemu jeziku poleg maternega zaradi prednosti, ki jih prinaša dvojezičnost. Da bi njun otrok enakovredno uporabljal oba jezika, starša izbirata predvsem knjige, pravljice, pogovarjanje in opisovanje stvari. Proučevani dejavniki, ki so družina, sorodniki, okolje in kultura, na vzpostavitev dvojezičnosti niso imeli bistvenega vpliva, saj so bili družinski člani podpirajoči, s kritikami iz okolja pa se niso srečali. Največji izziv, s katerim se starša srečujeta pri dvojezični vzgoji, je otrokova neuporaba angleščine, saj komunicira večinoma le v slovenščini. Z opazovanjem smo pri otroku želeli preveriti njegovo uporabo nepravilnih glagolov v angleščini. Ugotovili smo, da pri govoru o dejanjih v preteklosti, uporabi pravilno obliko nepravilnih glagolov.
Keywords: dvojezičnost, metoda »en starš – en jezik«, dvojezični otroci, govor, intervju
Published in DKUM: 28.11.2024; Views: 0; Downloads: 13
Full text (1,94 MB)

Abstract: Znanstvena monografija Stanje in perspektive uporabe govornih virov v raziskavah govora predstavlja rezultate prvega leta dela v raziskovalnem projektu Temeljne raziskave za razvoj govornih virov in tehnologij za slovenski jezik (J7-4642) kot tudi rezultate raziskovalcev, ki se ukvarjajo z govorom v drugih raziskovalnih projektih, s skupnim glavnim ciljem strateškega in učinkovitega razvoja prostodostopnih govornih virov. Prispevki izpostavljajo načrte, cilje in izzive ob gradnji govornih virov, in sicer na leksikalni in skladenjski ravni, iščejo rešitve za posebnosti govora na fonetično-fonološki ravni tudi v povezavi s standardi zapisovanja (narečnega) govora. Govor in jezikovna variantnost sta raziskovana kot manifestacija socialne slojevitosti, govorjeni diskurz pa tudi z vidika součinkovanja različnih semiotskih kodov v smislu vzajemnega učinkovanja za tvorjenje smisla sporočila. Z vidika prepletanja prvin govorjenega in pisnega jezika so analizirana izbrana spletna besedila, zanemarjena ni niti vloga govora v gledališki umetnosti.
Keywords: jezikovne tehnologije, govor, govorjeni diskurz, slovenščina, govorni viri
Published in DKUM: 18.07.2024; Views: 217; Downloads: 21
Full text (13,68 MB)
This document has many files! More...

Abstract: V zaključnem delu z naslovom Preverjanje besedišča učencev prvega razreda ob pripovedovanju, asociacijah in protipomenkah je bil namen ugotoviti, kakšno besedišče imajo učenci prvega razreda, in sicer pri pripovedovanju ob sličicah, ugotavljanju protipomenk, tvorjenju povedi z novo besedo ter nizanju asociacij. V teoretičnem delu smo opisali razvoj otrokovega govora, od rojstva do poznega otroštva, dejavnike, ki so povezani z govornim razvojem, opredelili smo poslušanje in našteli vrste poslušanja, ki se pojavljajo v osnovni šoli. Opredelili smo besedišče, razvoj besednjaka, pripovedovanje zgodb, koherentnosti in kohezivnosti, asociacij ter protipomenk. V empiričnem delu smo želeli preveriti besedišče otrok prvega razreda. Preveriti smo želeli, kako učenci pripovedujejo ob slikovni podlagi, kako in katere asociacije nanizajo ob določeni besedi ter ali poznajo ustrezne protipomenke in jih uporabijo v novi povedi. Zanimalo nas je, kako koherentne in kohezivne zgodbe bodo pripovedovali učenci, ali bodo ugotovili vse protipomenke ter koliko asociacij bodo nanizali. Na koncu smo vse podatke prikazali v skupni tabeli, kjer smo ugotavljali, kje so imeli prvošolci največ težav ter kakšno besedišče imajo.
Keywords: besedišče, govor, pripovedovanje, asociacije, protipomenke
Published in DKUM: 20.11.2023; Views: 444; Downloads: 53
Full text (2,57 MB)

Abstract: Magistrsko delo prinaša rezultate raziskave govora v Jarenini, ki leži v zahodnem delu Slovenskih goric. Temeljni namen je prikazati in analizirati narečne značilnosti govora na vseh jezikovnih ravninah. Gradivo je bilo zbrano s pomočjo Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas. Zbiranje izrazja je potekalo s pomočjo informatorjev. Hkrati je potekalo tudi zapisovanje v fonetični obliki. Jareninski govor je del panonske narečne skupine, po osnovni razvrstitvi ga uvrščamo v slovenskogoriško narečje, natančneje v zahodno slovenskogoriško podnarečje. Značilno zanj je daljšanje kratkih naglašenih samoglasnikov, kar je posledica vpliva sosednjega štajerskega narečja. Razlike v primerjavi z vzhodnim slovenskogoriškim podnarečjem so predvsem na glasoslovni ravni. Govor ne pozna kolikostnega nasprotja, vsi naglašeni samoglasniki so dolgi, nenaglašeni pa kratki. Staro- in novoakutirani samoglasniki v nezadnjih in zadnjih ali edinih so se podaljšali in imajo tako drugačne odraze oz. so se razvijali drugače kot stalno dolgi. Na oblikoslovni ravni so oblikotvorni in oblikospreminjevalni vzorci podobni kot pri ostalih govorih zahodnega slovenskogoriškega podnarečja. Tudi glede na posamezne besedne vrste so razlike minimalne, vendar se pojavljajo nekatera odstopanja. Pojavlja se samo kratek nedoločnik, rabi se samo določna oblika pridevnika. V skladnji ni bistvenih razlik v primerjavi s knjižnim jezikom, mestoma je čutiti vpliv nemščine. Na leksikalni ravni je opazen močan vpliv nemščine, pojavlja se veliko izrazov nemškega izvora.
Keywords: dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško narečje, Jarenina, jareninski govor
Published in DKUM: 05.06.2023; Views: 487; Downloads: 73
Full text (2,11 MB)

Abstract: V magistrskem delu smo raziskali vprašanje rabe socialnih zvrsti jezika pri dijakih dvojezične srednje šole z učnima jezikoma slovenščino in madžarščino. V teoretičnem delu sta predstavljeni evropska in slovenska jezikovna zakonodaja, nato jezikovni položaj narodnostnih skupnosti in še bolj specifično – madžarske narodnostne skupnosti. Sledi pregled šolske zakonodaje in predstavitev značilnosti šolskega modela v Prekmurju, zatem pa še opis jezikovnih značilnosti obravnavanega območja. V empiričnem delu je predstavljena raziskava o rabi slovenskih in madžarskih socialnih zvrsti jezika med dijaki od 1. do 4. letnika programov Gimnazije in Strojnega tehnika, ki obiskujejo dvojezično srednjo šolo z učnima jezikoma slovenščino in madžarščino. Ugotavljali smo, katere socialne zvrsti dijaki uporabljajo v različnih okoliščinah, tj. v šoli, doma, v pogovoru z vrstniki ipd., kako dobro obvladajo svoj krajevni govor in kakšen odnos imajo do njega. Na koncu smo primerjali, kakšne so razlike v rabi jezika leta 2010 in sedaj. Zaključili smo, da je izbira jezikovnih zvrsti res odvisna predvsem od okoliščin, v katerih poteka komunikacija.
Keywords: dvojezičnost, manjšinska zakonodaja, socialne zvrsti jezika, knjižni jezik, narečni govor
Published in DKUM: 12.04.2023; Views: 533; Downloads: 48
Full text (2,61 MB)