| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 11
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
2.
3.
INFORMATIZACIJA PLAČILNIH SISTEMOV NA PRIMERU PROJEKTA SEPA
Andreja Pušnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Za sodobno tržno gospodarstvo je značilno, da je odvisno od učinkovitega in zmogljivega plačilnega sistema. Osnovna naloga vsakega plačilnega sistema je, da olajša poravnavo denarnih obveznosti, ki nastanejo pri poslovanju ekonomskih subjektov, ter zagotoviti varen, hiter in učinkovit prenos sredstev. Za plačilne sisteme je značilno, da se nenehno izboljšujejo in izpopolnjujejo. Pomemben korak v razvoju plačilnih sistemov je projekt SEPA. Ko govorimo o projektu SEPA, govorimo o enotnem območju evrskih plačil. Pomeni, da gre za območje, kjer bodo lahko občani, poslovni subjekti in drugi uporabniki plačilnih storitev v bankah izvajali in prejemali plačila v evrih, ne glede na to, ali se takšno plačilo izvaja znotraj posamezne države ali med državami območja SEPA. Tovrstna plačila se bodo izvajala pod enakimi osnovnimi pogoji, pravicami in obveznostmi ter poslovnimi običaji, ne glede na geografsko območje. Pravila in standardi SEPA ne pomenijo le izboljšanja učinkovitosti in standardizacije čezmejnega prometa, temveč posegajo tudi na področje plačilnega prometa v evrih znotraj nacionalnih meja. S tem se omogoča uveljavitev pogojev za večjo učinkovitost in konkurenčnost med bankami na področju opravljanja plačilnega prometa. SEPA bo prinesla številne prednosti. Z vidika potrošnikov je prednost SEPA v tem, da bodo plačilne storitve postale bolj univerzalne in predvidljive. Z enim samim računom bo lahko potrošnik operiral v katerikoli državi evroobmočja, na način, kot to sedaj počne doma. Trgovci bodo lahko sprejeli kartice vseh držav SEPA. Ekonomija obsega bo povzročila padec stroškov za trgovce, prav tako se bo procesiranje med bankami in trgovci poenostavilo. Podjetja bodo z združitvijo upravljanja plačil in likvidnosti na enem mestu prihranila denar in čas. Za banke prinaša SEPA številne prednosti, te bodo imele možnost razviti inovativne produkte, vstopiti na nove trge ... Verjetno si po letu 2010 ne bomo več znali predstavljati Evropske unije brez SEPA. Ta projekt je šele začetek skupnega trga na področju plačil.
Keywords: plačilni sistem, SEPA, kreditna plačila, direktne obremenitve, gotovina, kartična plačila, SIMP, STEP2.
Published: 15.10.2009; Views: 1611; Downloads: 129
.pdf Full text (709,51 KB)

4.
VZPOSTAVITEV ENOTNEGA OBMOČJA PLAČIL V EVRIH V SLOVENIJI
Sanela Fazlić, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V Sloveniji še nismo dobro pozabili prehoda na evro, ko smo se že začeli intenzivno pripravljati na uvedbo enotnega območja plačil v evrih imenovanega SEPA. Temeljni kamen za delovanje enotnega evrskega plačilnega prostora je bil postavljen z Lizbonsko startegijo leta 2000. Ključni element nove strategije je vzpostavitev enotnega plačilnega prostora s spremljajočo zakonodajo in mehanizmi, ki bodo omogočili enake pogoje, preglednost in visoko konkurenčnost poslovanja za vse gospodarske subjekte in državljane Evrope. Območje SEPA lahko opredelimo regionalno in vsebinsko. Regionalno obsega 31 evropskih držav, in sicer 16 evrskih držav, 11 držav EU, ki še niso prevzele evra, ter Švico, Norveško, Liechtenstein in Islandijo. Z vidika storitev pa SEPA obsega kreditna plačila, direktne obremenitve, bančne kartice in gotovino. SEPA prinaša znatne ekonomske učinke in priložnosti, saj bo pospešila konkurenco in inovacijo ter izboljšala pogoje za potrošnike. Potrebno je prilagoditi prakso bančništva ter spremeniti navade udeležencev plačilnega prometa v vseh državah območja SEPA. Cilj SEPA bo dosežen, ko bodo občani, poslovni subjekti in drugi uporabniki plačilnih storitev v bankah plačevali in prejemali plačila v evrih enako učinkovito, enostavno in varno, ne glede na to, ali se bodo taka plačila izvajala znotraj posamezne države EU ali med državami EU. Končni cilj je torej, da postane Evropa do leta 2011 najbolj dinamično in najbolj konkurenčno, na znanju in inovativnosti temelječe gospodarstvo na svetu. SEPA je do leta 2011 živ proces, ki je v nenehnem spreminjanju in dopolnjevanju. Po letu 2011 pa tudi ne bo miru: eSEPA, mobilna plačila, e-račun..
Keywords: SEPA, euro območje, plačilna infrastruktura, direktna obremenitev, kreditna plačila, kartična plačila, gotovina.
Published: 26.03.2010; Views: 1248; Downloads: 89
.pdf Full text (566,53 KB)

5.
6.
7.
8.
9.
SOJENJE HRVAŠKIMA GENERALOMA ANTEJU GOTOVINI IN MLADENU MARKAČU PRED MEDNARODNIM KAZENSKIM SODIŠČEM ZA NEKDANJO JUGOSLAVIJO
Denis Kapler, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Sojenje hrvaškima generaloma, Anteju Gotovini in Mladenu Markaču, pred Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo, je predstavljena prvostopenjska obsodilna in drugostopenjska oprostilna sodba. Sodbi se nanašata na operacijo »Nevihta«, katero so izvedle hrvaške sile, med julijem in septembrom 1995, na območju srbske Krajine. V prvih dveh delih diplomske naloge predstavimo Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo. Podrobneje govorimo o ustanovitvi in pravni podlagi za njegovo delovanje. Nadalje predstavimo razvoj kazenske odgovornosti poveljnikov v primeru kršitev določb mednarodnega prava. V naslednjih treh delih diplomske naloge govorimo o operacijah »Blisk« in »Nevihta«. Zato v nadaljevanju predstavimo generale, kateri so imeli ključno vlogo pri organizaciji in izvedbi omenjenih operacij. Omenjeni generali so bili Ante Gotovina, Ivan Čermak in Mladen Markač. Šesti del diplomske naloge govori o sojenju na prvi stopnji. V tem delu diplomske naloge so v časovnem zaporedju navedene obtožnice, ter podrobneje je opisana zadnja spremenjena in združena obtožnica IT-06-90-PT. V zvezi z dokaznim postopkom je opisan Brionski sestanek, ki so se ga udeležili visoki predstavniki hrvaškega vojaškega in političnega vodstva. V zvezi z dokazovanjem na prvi stopnji je navedenih tudi nekaj primerov zaslišanja prič. Nadalje podrobneje govorimo o skupnem hudodelskem podvigu (ang. joint criminal enterprise). Gre za obliko udeležbe, ki jo je prvostopenjski senat za obdolžence določil v obsodilni sodbi. Ante Gotovina in Mladen Markač sta bila spoznan za kriva na podlagi prve in tretje oblike skupnega hudodelskega podviga, za tretje obdolženega Ivana Čermaka pa je senat ugotovil, da ni bil član skupnega hudodelskega podviga, saj s svojimi ravnanji ni bistveno prispeval k izvrševanju skupnega namena. V sedmem delu naloge predstavljamo sojenje na drugi stopnji. V tem delu naloge omenimo razloge, ki so privedli do spremembe odločitve pritožbenega senata. Največ pozornosti namenimo odločitvi o zakonitosti topniškega obstreljevanja Knina, Benkovca, Obrovca in Gračca. Pritožbeni senat je namreč odločil, da prvostopenjski senat ni z zadostno mero obrazložil, kako je prišel do stališča, da prav razdalja 200 metrov od morebitne dopustne topniške tarče predstavlja najvišjo mejo napake topniškega orožja. Odločitev o zakonitosti topniškega obstreljevanja je imela tudi pomemben vpliv na spremembo odločitve glede odgovornosti na podlagi skupnega hudodelskega podviga. V zaključku diplomske naloge spregovorimo še o razlogih za spremembo odločitve pritožbenega senata glede obstoja poveljniške odgovornosti in o odklonilnem ločenem mnenju sodnikov Fausta Pocarja in Carmela Agiusa.
Keywords: Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo, Ante Gotovina, Mladen Markač, skupni hudodelski podvig, poveljniška odgovornost, standard 200 metrov, topniško obstreljevanje.
Published: 24.04.2013; Views: 1104; Downloads: 203
.pdf Full text (566,52 KB)

10.
Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica