Search the digital library catalog

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Razlike odjemalcev v stališčih do različnih plačilnih sredstev se osredotoča prav na analizo stališč do plačilnih sredstev s poudarkom na kriptovalutah. Kriptovalute so različne digitalne valute, ki jim je skupno, da temeljijo na kriptografiji. V teoretičnem delu smo se posvetili temam, ki so povezana z različnimi plačilnimi sredstvi, ter temam o stališčih. Najprej smo podrobneje razložili, kaj vse smatramo pod pojmi gotovina, plačilna kartica, plačilo prek transakcijskega računa. Pojasnili smo tudi, na kakšen način deluje sistem PayPal, ki nam omogoča spletno plačevanje. Na kratko smo predstavili tudi druge načine plačevanja. Omenili smo kredit in leasing. Kar nekaj strani našega magistrskega dela pa smo namenili kriptovalutam, ki smo jih tudi podrobneje predstavili. Najprej smo pojasnili nekaj pojmov, kot so digitalni denar, virtualni denar, elektronski denar, nato smo predstavili začetke kriptovalut. Sistem kriptovalut nezahtevnim odjemalcem ni najbolj poznan, zato smo se odločili, da nekaj več povemo tudi o tem, kako pri kriptovalutah vse skupaj sploh deluje. Predstavili smo tudi trg kriptovalut in omenili nekaj stvari o tem, kaj strokovnjaki napovedujejo za prihodnost na področju poslovanja s kriptovalutami. Že v samem naslovu omenjamo tudi stališča, ki so rdeča nit pisanja našega magistrskega dela. Stališča smo najprej opredelili in povedali, da so slednja neke vrste pridobljena tendenca, na kak način reagiramo na določeno stvar. Zapisali smo, da ločimo med seboj tri vrste komponent, in sicer čustveno komponento, spoznavno komponento in konativno komponento. Izjemnega pomena je uravnoteženost med naštetimi komponentami. Nekaj besed smo namenili še nastanku, oblikovanju ter spreminjanju stališč. Opredelili smo funkcije stališč in vpliv le-teh na vedenje odjemalcev. Na koncu teoretičnega dela pa smo opisali še, na katere načine lahko merimo stališča. Pri praktičnem delu smo najprej naredili SWOT analizo kriptovalut, kjer smo ugotavljali, katere so prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti kriptovalut. Nato pa smo izvedli in naredili analizo ankete, kjer smo poskušali ugotoviti, kakšna so stališča anketiranih do različnih plačilnih sredstev, vključno s kriptovalutami. Anketo smo izvedli na priložnostnem vzorcu 100 anketiranih. V tem delu smo tudi sprejeli oziroma ovrgli hipoteze, ki smo si jih zastavili na začetku pisanja tega dela. Čisto na koncu smo nekaj besed namenili še temu, na kakšen način bi bilo trenutno možno vpeljati kriptovalute v slovensko podjetje. V sklepu smo zapisali, kaj smo ugotovili ob pisanju našega magistrskega dela, predstavili rezultate, ki smo jih pridobili z izvedeno anketo in jih poskušali povezati s zapisano teorijo.
Keywords: plačilna sredstva, gotovina, plačilne kartice, bančni račun, PayPal, kriptovalute, stališča, merjenje stališč, funkcije stališč, sistem kriptovalut, trg kriptovalut
Published in DKUM: 15.10.2018; Views: 1003; Downloads: 140
Full text (1,98 MB)

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Sojenje hrvaškima generaloma, Anteju Gotovini in Mladenu Markaču, pred Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo, je predstavljena prvostopenjska obsodilna in drugostopenjska oprostilna sodba. Sodbi se nanašata na operacijo »Nevihta«, katero so izvedle hrvaške sile, med julijem in septembrom 1995, na območju srbske Krajine. V prvih dveh delih diplomske naloge predstavimo Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo. Podrobneje govorimo o ustanovitvi in pravni podlagi za njegovo delovanje. Nadalje predstavimo razvoj kazenske odgovornosti poveljnikov v primeru kršitev določb mednarodnega prava. V naslednjih treh delih diplomske naloge govorimo o operacijah »Blisk« in »Nevihta«. Zato v nadaljevanju predstavimo generale, kateri so imeli ključno vlogo pri organizaciji in izvedbi omenjenih operacij. Omenjeni generali so bili Ante Gotovina, Ivan Čermak in Mladen Markač. Šesti del diplomske naloge govori o sojenju na prvi stopnji. V tem delu diplomske naloge so v časovnem zaporedju navedene obtožnice, ter podrobneje je opisana zadnja spremenjena in združena obtožnica IT-06-90-PT. V zvezi z dokaznim postopkom je opisan Brionski sestanek, ki so se ga udeležili visoki predstavniki hrvaškega vojaškega in političnega vodstva. V zvezi z dokazovanjem na prvi stopnji je navedenih tudi nekaj primerov zaslišanja prič. Nadalje podrobneje govorimo o skupnem hudodelskem podvigu (ang. joint criminal enterprise). Gre za obliko udeležbe, ki jo je prvostopenjski senat za obdolžence določil v obsodilni sodbi. Ante Gotovina in Mladen Markač sta bila spoznan za kriva na podlagi prve in tretje oblike skupnega hudodelskega podviga, za tretje obdolženega Ivana Čermaka pa je senat ugotovil, da ni bil član skupnega hudodelskega podviga, saj s svojimi ravnanji ni bistveno prispeval k izvrševanju skupnega namena. V sedmem delu naloge predstavljamo sojenje na drugi stopnji. V tem delu naloge omenimo razloge, ki so privedli do spremembe odločitve pritožbenega senata. Največ pozornosti namenimo odločitvi o zakonitosti topniškega obstreljevanja Knina, Benkovca, Obrovca in Gračca. Pritožbeni senat je namreč odločil, da prvostopenjski senat ni z zadostno mero obrazložil, kako je prišel do stališča, da prav razdalja 200 metrov od morebitne dopustne topniške tarče predstavlja najvišjo mejo napake topniškega orožja. Odločitev o zakonitosti topniškega obstreljevanja je imela tudi pomemben vpliv na spremembo odločitve glede odgovornosti na podlagi skupnega hudodelskega podviga. V zaključku diplomske naloge spregovorimo še o razlogih za spremembo odločitve pritožbenega senata glede obstoja poveljniške odgovornosti in o odklonilnem ločenem mnenju sodnikov Fausta Pocarja in Carmela Agiusa.
Keywords: Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo, Ante Gotovina, Mladen Markač, skupni hudodelski podvig, poveljniška odgovornost, standard 200 metrov, topniško obstreljevanje.
Published in DKUM: 24.04.2013; Views: 2036; Downloads: 310
Full text (566,52 KB)

Keywords: računovodstvo, poslovne odločitve, podjetje, odločanje, finančno poslovanje, budžetiranje, finančna analiza, denarni tokovi, gotovina, terjatve, inventura, amortizacija, davek od dohodka, notranja kontrola, revizija, sistemi, poslovno okolje, poslovanje podjetja, vodstveno računovodstvo, stroškovno računovodstvo, finančna poročila, premoženje, planiranje poslovanja, organizacija poslovanja, delničarstvo, stroški, management, dohodek, računalništvo, uporaba računalnika, računovodski standar
Published in DKUM: 01.06.2012; Views: 2368; Downloads: 119
Link to full text

Keywords: mednarodni plačilni promet, finančni instrumenti, plačila, prenosni sistemi, transakcije, plačilni promet, gotovina, denarni tokovi, plačilni instrumenti, plačilni sistemi, organizacija, SWIFT, organizacijske strukture, elektronsko poslovanje, mreže, Slovenija, mednarodni ekonomski odnosi, mednarodno poslovanje, podpora, komercialno poslovanje, storitve, banke, bančno poslovanje, elektronsko bančništvo
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 1749; Downloads: 69
Full text (653,95 KB)

Abstract: Za sodobno tržno gospodarstvo je značilno, da je odvisno od učinkovitega in zmogljivega plačilnega sistema. Osnovna naloga vsakega plačilnega sistema je, da olajša poravnavo denarnih obveznosti, ki nastanejo pri poslovanju ekonomskih subjektov, ter zagotoviti varen, hiter in učinkovit prenos sredstev. Za plačilne sisteme je značilno, da se nenehno izboljšujejo in izpopolnjujejo. Pomemben korak v razvoju plačilnih sistemov je projekt SEPA. Ko govorimo o projektu SEPA, govorimo o enotnem območju evrskih plačil. Pomeni, da gre za območje, kjer bodo lahko občani, poslovni subjekti in drugi uporabniki plačilnih storitev v bankah izvajali in prejemali plačila v evrih, ne glede na to, ali se takšno plačilo izvaja znotraj posamezne države ali med državami območja SEPA. Tovrstna plačila se bodo izvajala pod enakimi osnovnimi pogoji, pravicami in obveznostmi ter poslovnimi običaji, ne glede na geografsko območje. Pravila in standardi SEPA ne pomenijo le izboljšanja učinkovitosti in standardizacije čezmejnega prometa, temveč posegajo tudi na področje plačilnega prometa v evrih znotraj nacionalnih meja. S tem se omogoča uveljavitev pogojev za večjo učinkovitost in konkurenčnost med bankami na področju opravljanja plačilnega prometa. SEPA bo prinesla številne prednosti. Z vidika potrošnikov je prednost SEPA v tem, da bodo plačilne storitve postale bolj univerzalne in predvidljive. Z enim samim računom bo lahko potrošnik operiral v katerikoli državi evroobmočja, na način, kot to sedaj počne doma. Trgovci bodo lahko sprejeli kartice vseh držav SEPA. Ekonomija obsega bo povzročila padec stroškov za trgovce, prav tako se bo procesiranje med bankami in trgovci poenostavilo. Podjetja bodo z združitvijo upravljanja plačil in likvidnosti na enem mestu prihranila denar in čas. Za banke prinaša SEPA številne prednosti, te bodo imele možnost razviti inovativne produkte, vstopiti na nove trge ... Verjetno si po letu 2010 ne bomo več znali predstavljati Evropske unije brez SEPA. Ta projekt je šele začetek skupnega trga na področju plačil.
Keywords: plačilni sistem, SEPA, kreditna plačila, direktne obremenitve, gotovina, kartična plačila, SIMP, STEP2.
Published in DKUM: 15.10.2009; Views: 2228; Downloads: 159
Full text (709,51 KB)