1. Meritve in validacija sklopljenosti in gostote magnetnega polja pri brezžičnem prenosu energije z razsmernikom D-razreda : doktorska disertacijaJure Domajnko, 2022, doctoral dissertation Abstract: V disertaciji je predstavljen razvoj merilnih sistemov, ki se lahko uporabljajo kot pomoč pri razvoju sistemov za brezžični prenos energije. Ker so sistemi za brezžični prenos energije kompleksnejši kakor klasični sistemi, ki energijo prenašajo preko žice, je tudi njihovo oteženo.
Najbolj pomembna parametra pri brezžičnem prenosu energije, s pomočjo induktivne metode sta koeficient sklopljenosti med oddajnim in sprejemnin navitjem in gostota magnetnega polja, preko katerega se energija prenaša. Koeficient sklopljenosti vpliva na izkoristek sistema.
Zaradi zračne reže med oddajnim in sprejemnim navitjem je koeficient sklopljenosti majhen. V primeru neporavnanosti med navitji, koeficient sklopljenosti še dodatno upade.
Za pomoč pri iterativnem načrtovanju in integraciji navitij smo razvili merilni sistem, ki omogoča meritev koeficienta sklopljenosti v 3D prostoru.
Gostota magnetnega polja zraven vpliva na koeficient sklopljenosti, pomembna za določitvi izsevanega magnetnega polja v prostor med samim procesom razvoja in integracije. Zato je bil razvit tudi merilni sistem, ki omogoča meritev gostote magnetnega polja oddajnega navitja, ki se napaja z razsmernikom tipa D.
Keywords: induktivni prenos energije, razsmernik razdreda D, gostota magnetnega
polja, magnetometer, koeficient sklopljenosti
Published in DKUM: 09.03.2023; Views: 630; Downloads: 86
 Full text (22,96 MB) |
2. Analiza posedanja magnetno občutljivih mikrodelcev in določitev magnetne občutljivostiDean Černec, 2016, master's thesis Abstract: Magistrska naloga podaja izsledke eksperimentov s posedanjem magnetno občutljivih mikrodelcev. Pri raziskavah, katerih namen je ugotavljanje različnih fizikalnih lastnosti delcev, se v praksi pogosto uporabljajo sedimentacijski procesi. Če se delci pri posedanju odzivajo tudi na delovanje zunanjega magnetnega polja, pa lahko določamo tudi njihove magnetne lastnosti. Začetne analize so bile narejene na podlagi eksperimentov s posedanjem steklenih kroglic, za kontrolo končnih hitrosti posedanja magnetno občutljivih delcev pa so se izvedli tudi eksperimenti s posedanjem brez vpliva magnetizma. Osrednji eksperiment je bil zasnovan tako, da smo v stekleni posodi, napolnjeni z vodo, spremljali posedanje magnetno občutljivih delcev, ko so se le-ti približevali magnetu na dnu posode in pri tem merili opravljeno pot delcev v posameznih časovnih intervalih. Zaznana sprememba hitrosti je posledica magnetne sile, ki deluje na obravnavan delec. Magnetna sila, ki deluje na delec, je odvisna od volumna delca, njegove magnetne občutljivosti ter gostote magnetnega pretoka in njenega gradienta v magnetnem polju, ki je bilo za uporabljen magnet izračunano na podlagi metode končnih elementov s programskim paketom FEMM 4.2. Magnetna občutljivost delca smo določali na podlagi enačbe ravnotežja sil, ki delujejo na magnetno občutljiv delec pri posedanju v magnetnem polju. Končni rezultat naloge so eksperimentalno določene vrednosti magnetnih občutljivosti različno velikih sferičnih delcev.
Keywords: posedanje, magnetno občutljivi mikrodelci, magnetna občutljivost, magnetno polje, gostota magnetnega pretoka, gradient gostote magnetnega pretoka
Published in DKUM: 29.06.2016; Views: 1565; Downloads: 108
Full text (10,50 MB) |
3. Analiza fizikalnega modela za izračun gostote magnetnega polja ZemljeBiserka Gavez, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu obravnavamo magnetno polje Zemlje. K temu prispeva magnetno polje notranjega in zunanjega izvora. Magnetno polje notranjega izvora povzročajo vrtinčasti konvekcijski električni tokovi v tekočem zunanjem delu jedra Zemlje, ki se nahaja na globini med 2800 do 5000 km pod površjem. Ta del jedra je sestavljen iz tekočega železa, niklja in silicija z manjšimi primesmi žvepla in kisika. Magnetno polje notranjega izvora lahko opišemo kot polje magnetnega dipola. Magnetno polje zunanjega izvora povzročajo visoko energijski kozmični delci. Ti delci ionizirajo atome in molekule v zgornjih plasteh Zemljine atmosfere. Horizontalni tokovi ioniziranih delcev so izvor magnetnega polja zunanjega izvora.
V diplomskem delu naredimo pregled observatorijev, ki opravljajo meritve gostote magnetnega polja Zemlje. Ob tem podrobneje predstavimo spletno stran Svetovnega podatkovnega centra za geomagnetizem iz Kyota. Predstavimo tudi edini observatorij za meritve gostote magnetnega polja v Sloveniji, to je Geomagnetni observatorij Sinji vrh nad Ajdovščino.
V nadaljevanju opišemo magnetno polje Zemlje notranjega izvora. Vrtinčaste konvekcijske električne tokove v tekočem delu jedra Zemlje opišemo z magnetnim dipolom. Iz splošne rešitve Laplaceove enačbe izpeljemo izraz za magnetni potencial v okolici magnetnega dipola. Nato obravnavamo dva primera [1]. V prvem primeru predpostavimo, da os magnetnega dipola sovpada z rotacijsko osjo Zemlje in izračunamo velikost gostote magnetnega polja Zemlje. V drugem primeru velikost gostote magnetnega polja Zemlje izračunamo tako, da upoštevamo, da je os magnetnega dipola nagnjena glede na rotacijsko os Zemlje.
V zadnjem delu diplomskega dela predstavimo možnosti uporabe teme diplomskega dela pri poučevanju v osnovni in srednji šoli. Predstavimo in opišemo didaktični pripomoček za prikaz magnetnega polja Zemlje, ki smo ga razvili in izdelali v okviru izdelave diplomske naloge.
Keywords: Zemlja, gostota magnetnega polja, magnetni dipolni moment, magnetni potencial
Published in DKUM: 13.03.2015; Views: 2606; Downloads: 338
Full text (1,54 MB) |
4. |
