| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 57
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Dejavniki, povezani s hitrostjo odziva na klic v sili 112 v državah Evropske unije
Mišel Szőke, Vanja Erčulj, 2022, original scientific article

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je predstaviti nekatere značilnosti nujnih klicev na številko 112 in proučiti, ali so določeni dejavniki, kot so gostota naseljenosti, prisotnost dodatne številke za nujno pomoč in gospodarska razvitost države, povezani s hitrostjo odziva na klic v sili 112. Prispevek naslovi tudi problematiko lažnih klicev. Metode: V vzorec raziskave je bilo vključenih 28 držav Evropske unije (EU). Podatki o hitrosti odziva na klic 112, število lažnih klicev, obstoj dodatnih številk za klic v sili, gostota poselitve in bruto domači proizvod (BDP) za leto 2019 so bili pridobljeni iz uradnih spletnih virov. Statistična analiza je vključevala opisno statistiko in preverjanje hipotez s pomočjo t-testa za neodvisne vzorce ali MannWhitneyevega U testa in korelacijske analize. Ugotovitve: Gospodarska razvitost, gostota naseljenosti ali prisotnost dodatne številke za nujno pomoč v državi se ne odražajo pri hitrosti odziva na klic v sili 112. Odzivnost je med državami različna, zato bi bilo smiselno iskati druge razloge, zakaj prihaja do razlik v hitrosti odziva. Največ lažnih klicev je v letu 2019 imela Malta, najmanj pa Nemčija. Omejitve/uporabnosti raziskave: Omejitve raziskave so nedostopnost vseh kazalnikov, vezanih na klic v sili 112, za vse države EU ter pomanjkanje literature na obravnavano temo. Praktična uporabnost: Hitrost odziva na klic v sili 112 je ključna za uspešno in učinkovito posredovanje pri različnih tipih urgentnih dogodkov. Preučevanje dejavnikov, povezanih s hitrostjo odziva, je ključno za izboljšanje storitev in posledično izboljšanje zdravstvenega stanja in varnosti državljanov. Ravno tako je treba nasloviti problematiko lažnih klicev, ki negativno vplivajo na kakovost nudenja nujne pomoči.
Keywords: klici v sili, gospodarska razvitost, hitrost odziva, gostota naseljenosti, 112, Evropska unija
Published in DKUM: 15.03.2023; Views: 58; Downloads: 2
URL Link to file
This document has many files! More...

2.
Meritve in validacija sklopljenosti in gostote magnetnega polja pri brezžičnem prenosu energije z razsmernikom D-razreda : doktorska disertacija
Jure Domajnko, 2022, doctoral dissertation

Abstract: V disertaciji je predstavljen razvoj merilnih sistemov, ki se lahko uporabljajo kot pomoč pri razvoju sistemov za brezžični prenos energije. Ker so sistemi za brezžični prenos energije kompleksnejši kakor klasični sistemi, ki energijo prenašajo preko žice, je tudi njihovo oteženo. Najbolj pomembna parametra pri brezžičnem prenosu energije, s pomočjo induktivne metode sta koeficient sklopljenosti med oddajnim in sprejemnin navitjem in gostota magnetnega polja, preko katerega se energija prenaša. Koeficient sklopljenosti vpliva na izkoristek sistema. Zaradi zračne reže med oddajnim in sprejemnim navitjem je koeficient sklopljenosti majhen. V primeru neporavnanosti med navitji, koeficient sklopljenosti še dodatno upade. Za pomoč pri iterativnem načrtovanju in integraciji navitij smo razvili merilni sistem, ki omogoča meritev koeficienta sklopljenosti v 3D prostoru. Gostota magnetnega polja zraven vpliva na koeficient sklopljenosti, pomembna za določitvi izsevanega magnetnega polja v prostor med samim procesom razvoja in integracije. Zato je bil razvit tudi merilni sistem, ki omogoča meritev gostote magnetnega polja oddajnega navitja, ki se napaja z razsmernikom tipa D.
Keywords: induktivni prenos energije, razsmernik razdreda D, gostota magnetnega polja, magnetometer, koeficient sklopljenosti
Published in DKUM: 09.03.2023; Views: 46; Downloads: 10
.pdf Full text (22,96 MB)

3.
Brezžični prenos energije z dvojnim DD navitjem : doktorska disertacija
Nataša Prosen, 2022, doctoral dissertation

Abstract: V tej nalogi je predstavljen razvoj nove strukture oddajnih in sprejemnih navitij za brezžični prenos energije. Razvita nova struktura navitij je zasnovana na osnovi navitij z usmerjenim magnetnim pretokom. Navitja omogočajo prenos večje gostote moči na enaki površini, kot že znana navitja. Zaradi razlike v novi strukturi navitij je bilo potrebno prilagoditi tudi sam sistem za brezžični prenos energije. Predstavljeni sta dve strukturi pretvornikov za vzbujanje navitij, ki omogočata prenos večje gostote moči. Za potrebe regulacije sistema z novo strukturo navitij, je bil izdelan linearni, malo-signalni model sistema. Na podlagi simulacije s programom Matlab, so bili izdelani in preizkušeni različni regulatorji. Načrtana sta bila regulator izhodne napetosti in regulator izhodnega toka. Na koncu je bilo delovanje nove strukture navitij preverjeno tudi na eksperimentalnem sistemu za brezžični prenos energije manjše moči. Primerjali smo izkoristek sistemov in največjo preneseno moč. Preizkusili smo integracijo tokovne in napetostne regulacije.
Keywords: brezžični prenos energije, induktivni prenos energije, razvoj navitij, DD navitja, večja gostota prenosa moči, napetostna in tokovna regulacija
Published in DKUM: 09.03.2023; Views: 207; Downloads: 66
.pdf Full text (22,26 MB)

4.
Visokohitrostna karakterizacija mehanskih lastnosti celičnih metamaterialov : doktorska disertacija
Anja Mauko, 2022, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski raziskavi so bile karakterizirane visokohitrostne mehanske lastnosti novih celičnih metamaterialov z osnosimetrično avksetično kiralno strukturo, katerih geometrija temelji na tridimenzionalni štiri kiralni kvadratni enotski celici z ukrivljenimi medceličnimi povezavami sinusne oblike in prostorsko gradiranostjo v radialni smeri. Z napredno dodajalno tehnologijo 3D tiskanja so bili izdelani vzorci treh različnih osnosimetričnih geometrijskih struktur z različnimi relativnimi gostotami. Za celovito mehansko karakterizacijo v vseh obremenitvenih režimih (kvazi statičnem, prehodno dinamičnem in visokohitrostnem) so bile uporabljene napredne eksperimentalne in računalniško simulacijske metode, s katerimi so bile zajete vse deformacijske faze celičnih metamaterialov, in sicer: začetna faza, plato faza in faza zgoščevanja. S predhodno študijo odziva kiralnih preizkušancev je bilo ugotovljeno, da klasično SHPB preizkuševališče ne omogoča celovite visokohitrostne karakterizacije celičnih metamaterialov, zato je bila izvedena nadgradnja obstoječega SHPB preizkuševališča v preizkuševališče direktnega udarca DIHB. Ustrezno delovanje DIHB preizkuševališča je bilo potrjeno z mehansko karakterizacijo uveljavljene odprto celične kovinske pene m-pore®. Z vpeljavo optične metode sledenja digitalnih slik (DIC) je bila dosežena višja stopnja natančnosti eksperimentalnih opazovanj, ki je omogočila določitev polj pomikov, specifičnih deformacij in Poissonovih razmerij v vseh obremenitvenih režimih na mezo nivoju. Ustrezno potrjeno DIHB preizkuševališče je bilo uporabljeno za obsežno mehansko karakterizacijo novih osnosimetričnih metamaterialov pri različnih deformacijskih režimih. Dokazan je bil vpliv deformacijske hitrosti na utrjevanje metamateriala zaradi vpliva mikrovztrajnosti. Dokazano je bilo, da je lahko z gradirano notranjo kiralno strukturo osnosimetričnih celičnih metamaterialov dosežen konstanten napetostni plato brez oscilacij in postopoma naraščajoče Poissonovo razmerje. Obenem je bila opredeljena tudi geometrijska struktura z najvišjim avksetičnim odzivom, najvišjo togostjo glede na relativno gostoto strukture in najmanjšimi napetostnimi oscilacijami v plato fazi.
Keywords: celični metamateriali, prostorsko gradirana gostota, SHPB, visokohitrostna deformacija, test direktnega udarca, DIC, računalniške simulacije
Published in DKUM: 19.09.2022; Views: 198; Downloads: 93
.pdf Full text (10,64 MB)

5.
Vpliv nanodelcev na strukturo zvite dislokacije v smektični A fazi
Dejvid Črešnar, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V seminarju obravnavamo vpliv nanodelcev na strukturo zvitih dislokacij v smektični A fazi tekočih kristalov. Za opis sistema uvedemo ureditveni parameter, ki ga uporabimo v Landau – de Gennesovem fenomenološkem modelu. Minimizacija proste energije vodi do Euler – Lagrangevih enačb, ki jo rešujemo numerično z Eulerjevo metodo. Z nanodelci induciramo različne robne pogoje znotraj jedra dislokacije. Preučili smo, kako različno površinsko obdelani nanodelci vplivajo na strukturne lastnosti dislokacije.
Keywords: smektična A faza, zvita dislokacija, smektični translacijski ureditveni parameter, Landau – de Gennesov fenomenološki model, gostota proste energije, Euler – Lagrangove enačbe, Eulerjeva metoda, robni pogoji inducirani z nanodelci
Published in DKUM: 10.01.2022; Views: 457; Downloads: 9
.pdf Full text (1,67 MB)

6.
Popis in ocena velikosti populacije signalnega raka (Pacifastacus leniusculus, Astacidae, Decapoda) v reki Dravi med HE Vuhred in HE Ožbalt
Jernej Košir, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo proučili populacijo signalnega raka (Pacifastacus leniusculus) v reki Dravi na območju med hidroelektrarnama Vuhred in Ožbalt. Na tem območju smo preverili prisotnost signalnega raka ocenili relativno gostoto populacije. Uporabili smo 355 osebkov signalnega raka, ki smo jih odlovili z vršami v štirih zaporednih nočeh. Za odlov smo pridobili dovoljenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 3420-12/2018/5 in dopolnilno dovoljenje št. 3420-12/2018/7. Analizirali smo razlike med spoloma (spolni dimorfizem), poškodovanost in prisotnost (relativno gostoto) glede na substrat in hitrost vodnega toka. Morfometrične meritve smo izvedli s kljunastim merilom, statistične analize pa smo izvedli z ustreznimi statističnimi testi. Ugotovili smo, da je signalni rak prisoten na celotnem odseku reke Drave med hidroelektrarno Vuhred in hidroelektrarno Ožbalt, saj smo ga odlovili na vseh mikrolokacijah. Povprečna relativna gostota, določena z ulovom na enoto ribolovnega napora, je 4,7 signalnih rakov/ribolovno noč in je močno povezana s hitrostjo vodnega toka in substratom. Relativna gostota signalnih rakov upada z manjšanjem hitrosti vodnega toka in z oddaljevanjem od hidroelektrarne Vuhred, z naraščanjem velikosti substrata se relativna gostota populacije zvišuje. Populacije dosegajo najvišje relativne gostote na substratu kamnometa, najnižje pa na substratu peska. Zaznali smo statistično značilen spolni dimorfizem v velikosti in širini glavoprsja in levih ter desnih škarij. V povprečju je poškodovanih 45,6 % vseh rakov. Največkrat poškodovani deli telesa so noge, sledijo škarje. Razlik pri vrstah poškodovanosti med spoloma nismo zaznali, prav tako ni razlik pri vrstah poškodovanosti glede na mikrolokacije, razlikuje se delež poškodovanih med mikrolokacijami. Vpliva številčnosti oziroma relativne gostote na poškodovanost rakov nismo potrdili.
Keywords: Pacifastacus leniusculus, invazivne tujerodne vrste, reka Drava, relativna gostota
Published in DKUM: 25.11.2020; Views: 738; Downloads: 43
.pdf Full text (2,70 MB)

7.
Vpliv temperature na volumetrične lastnosti binarnih mešanic alkoholov
Viktorija Flucher, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo prikazuje študijo vpliva alkoholov z eno ali več OH skupinami na strukturo vode in vpliv temperature na volumetrične lastnosti binarnih mešanic alkoholov. Uporabljali smo 2-butanol, butan-1,2-diol, butan-1,2,4-triol in Eritritol. Merili smo viskoznost in gostoto ter iz teh podatkov izračunali navidezni molski raztopine in parcialni molski volumen topljneca pri neskončnem razredčenju v temperaturnem območju med 293,15 K in 333,15 K. Navidezni molski volumen razredčenih raztopin izbranih alkoholov se zmanjšuje z naraščajočo koncentracijo in povečuje z dvigom temperature pri posameznih alkoholih. V skladu z literaturo smo na osnovi matematičnih zvez, ki vključujejo spremembo predznaka za Debye Hückel-ov limitni naklon molskega volumna, spremembo vrednosti za drugi odvod parcialnega molskega volumna topljenca pri neskončnem razredčenju s temperaturo, ki je večji ali manjši od nič, ter vrednost temperaturnega koeficienta viskoznosti B, ki je prav tako ali večji ali manjši od nič okarakterizirali vpliv topljenca na organizacijo molekul topila v razredčenih raztopinah izbranih alkoholov. Vsi trije omenjeni parametri potrjujejo, da imajo vsi štirje alkoholi pri izbranih koncentracijah v temperaturnem območju med 293,15 K in 333,15 K oblikovalni vpliv na strukturo vode.
Keywords: parcialni molski volumen, viskoznost, gostota, navidezni molski volumen, vpliv temperature, binarne mešanice
Published in DKUM: 05.10.2018; Views: 1111; Downloads: 121
.pdf Full text (2,23 MB)

8.
Združena setev ozimnega dvorednega ječmena (Hordeum vulgare L. convar. polystichum) in dveh sort krmnega graha (Pisum sativum spp. arvense L.) v različnih gostotah setve
Katja Hladnik, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Združena setev je primerna za vse pridelovalne sisteme. Njene prednosti so bolj raznoliki pridelki, bolj ekonomično izkoriščene njivske površine, manjša zapleveljenost, rahlejša tla in drugi ugodni vplivi na ekosistem. Združena setev graha (Pisum sativum spp. arvense L.) in ječmena (Hordeum vulgare L.) ob pravilni gostoti poveča njun pridelek, rastlinam dostopen dušik pa se bolje izkoristi. V našem poskusu je preučevana uspešnost dveh sort krmnega grah (`Kenzzo´ in `Angela´) v združeni setvi z dvorednim ozimnim ječmenom (Hordeum vulgare L. convar. polystichum) v treh različnih gostotah setve graha na pridelek. Najnižja gostota (G1) predstavljala 30 kalivih semen/m², srednja gostota (G2) 60 kalivih semen/m² in najvišja gostota (G3) 90 kalivih semen/m². Poskus je zasnovan po metodi naključnih blokov s štirimi ponovitvami. Pridelek ječmena je pri vseh obravnavanjih nižji od povprečnega pridelka v samostojni setvi. Na pridelek ječmena sorta in gostota setve graha nimata statistično značilnega vpliva. Povezava med G3 in sorto `Kenzzo´ (interakcija) je statistično značilno najvišja v primerjavi z drugimi kombinacijami na podparcelah, pridelek znaša 5,02 t/ha. Pri pridelku zrnja graha so se statistično značilno razlikovale vse tri gostote (p = ≤0,01). Najvišjo vrednost ima G3 z 0,53 t/ha, sledita ji G2 z 0,40 t/ha ter G1 z 0,30 t/ha. Sorta `Kenzzo´ ima statistično značilno višjo vrednost pri pridelku zrnja graha (0,53 t/ha) kot sorta `Angela (0,30 t/ha). Iz rezultatov sklepamo, da višja gostota graha doprinese k višjemu skupnemu pridelku v združeni setvi.
Keywords: združena setev, gostota, sorta, krmni grah, ječmen
Published in DKUM: 22.12.2017; Views: 1620; Downloads: 152
.pdf Full text (1,23 MB)

9.
SEZNANJENOST ŽENSK Z DEJAVNIKI TVEGANJA ZA NASTANEK OSTEOPOROZE
Janja Šket, 2016, undergraduate thesis

Abstract: IZHODIŠČA – Pri ženskah v postmenopavzalnem obdobju pride do hormonskih sprememb, s katerimi je posredno povezan tudi nastanek osteoporoze. Osteoporoza je predvsem bolezen žensk in starejših ljudi ter dobesedno pomeni porozne kosti. Bolezen je tiha, kar pomeni, da jo po navadi odkrijemo šele, ko pride do zloma kosti. Raziskave kažejo, da je bolezen možno preprečiti z določenimi dejavniki, prav tako na njen nastanek vplivajo dejavniki tveganja, kot so ženski spol, dedna predispozicija, določene razvade ter drugi. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, v kolikšni meri so ženske seznanjene z dejavniki tveganja, ki pospešijo nastanek osteoporoze. RAZISKOVALNE METODE – V raziskavi je sodelovalo trideset naključno izbranih žensk, ki so prišle na merjenje kostne gostote v center DXA, ki deluje na primarnem nivoju. Razdelili smo jim anketni vprašalnik s šestnajstimi vprašanji. Anketa je bila prostovoljna in anonimna. Za raziskovalni del smo uporabili kvantitativno metodo dela. Rezultate, ki smo jih dobili, smo grafično prikazali v deležih, pomagali smo si z računalniškim programom Microsoft Excel. Pri teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo domače in tuje literature ter jih preučili in zapisali v računalniškem programu Microsoft Word. REZULTATI – Povprečna starost anketirank je bila 65,3 let. Velika večina anketirank osteoporozo pozna, največ informacij o bolezni so pridobile iz medijev. Med njimi prevladujejo ženske, pri katerih ni imel diagnosticirane osteoporoze noben družinski član, prav tako jih večina v zadnjih letih ni utrpela zloma. Med tistimi, ki so ga, so najpogosteje utrpele zlom zapestja, sledi mu zlom kolka. Največ, skoraj polovico anketiranih, je na preiskavo napotil osebni zdravnik. Ugotovili smo, da je največ žensk telesno aktivnih trikrat na teden in da jih večina ne uživa alkohola, mleka in mlečnih izdelkov ter ne kadi. V veliki meri ženske niso uživale kortikosteroidov in hormonskih zdravil, tiste, ki pa so jih, so jih uživale do deset let. Skoraj polovica anketiranih nima drugih težav z zdravjem, med tistimi, ki pa jih imajo, močno prevladuje težava s povišanim krvnim tlakom, kateremu sledijo težave s ščitnico in ledvicami. Le majhen odstotek žensk, ki smo jih anketirali, ne pozna nobenega dejavnika tveganja za nastanek bolezni, največ jih pozna kot vzrok za nastanek osteoporoze starost. Z zadostnim vnosom kalcija kot dejavnika za preprečevanje je seznanjena večina anketiranih. ZAKLJUČEK – Še vedno kljub dobri dostopnosti do informacij o osteoporozi ženske premalo poznajo dejavnike, ki pripomorejo k nastanku bolezni. Medtem ko so z nekaterimi dejavniki dobro seznanjene, drugih praktično ne poznajo, zato bi bilo primerno z njimi informirati predvsem ženske v obdobju menopavze in starejše ljudi. Za vse, ki pa že imajo diagnosticirano osteoporozo, je dobro, da se vključijo v osteološko društvo in tako pridobijo še več informacij o bolezni.
Keywords: osteoporoza, ženska, dejavniki tveganja, mineralna kostna gostota, DXA
Published in DKUM: 24.10.2016; Views: 1291; Downloads: 194
.pdf Full text (633,94 KB)

10.
SIMULACIJE FIZIKALNIH KARAKTERISTIK KRVI
Marko Križman, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Simulacije krvi in različne pripravke, podobne krvi in njihove fizikalne lastnosti uporabljamo kot pomoč študentom medicine in študentom visokih zdravstvenih šol. Pri kabinetnih vajah jim tako omogočajo čim bolj realne možnosti za učenje na ne invazivni način. Namen diplomskega dela je bil pridobiti recept za sestavno snovi, ki bi bila karakterno in fizikalno podobna krvi, ugotoviti razlike pri hitrosti pretoka skozi transfuzijski sistem, razliko v gostoti snovi, ter razlike v barvnih komponentah vseh testiranih snovi. Raziskovalna metodologija. V našem primeru smo uporabili svinjsko kri, ki je podobna človeški krvi. Uporabili smo eksperimentalno metodo dela, tako smo primerjali hitrost pretoka skozi transfuzijski sistem, gostoto in barvne komponente med krvjo živalskega izvora (svinjska), sestavljeno krvjo (kri iz živilskih barvil), višnjevim ter jagodnim sokom. Prikazali smo tudi način izračuna gostote snovi, ter ugotovili eno ali večkratno uporabnost istega transfuzijskega sistema. Rezultate smo tako ponazorili s pomočjo tabel, grafov in opisi. Rezultati. Ugotovili smo, da je izredno težko izdelati snov, ki bi bila fizikalno in funkcionalno podobna človeški krvi. Izkazalo se je, da je možno z določenimi recepti sestaviti snov, ki je podobna krvi po barvi in gostoti. Izmerjene vrednosti pri merjenju pretoka testiranih snovi skozi transfuzijski sistem so pokazale, da je odvisno od gostote snovi, če bo možna tri ali večkratna uporaba istega transfuzijskega sistema. Večja je gostota, manjše so verjetnosti za večkratno uporabo istega transfuzijskega sistema. Najbolj podobne rezultate svinjski krvi pri merjenju pretoka snovi smo dosegli s sestavljeno simulirano krvjo. Najmanj primerna snov kar se tiče hitrosti pretoka v primerjavi s svinjsko krvjo je višnjev sok. Jagodni sok je glede na izmerjeno gostoto dosegel relativno hiter čas pretoka. Pri primerjanju barv testiranih snovi smo ugotovili, da je jagodni sok najbolj podoben svinjski krvi. Priporočljiv je tudi za simuliranje v simulacijskem centru zaradi dostopnosti. Priporočljiva je tudi uporaba sestavljene krvi, vendar je časovno gledano priprava daljša, zato priporočamo uporabo jagodnega soka. Uporabo višnjevega soka odsvetujemo, ker rezultati preveč odstopajo od normalnih karakteristik testirane živalske krvi. Ugotovili smo, da se filter pri snovi z večjo gostoto bistveno hitreje zamaši kot pri snovi z manjšo gostoto. Transfuzijski sistem je možno uporabiti pri sestavljeni krvi dvakrat, vendar hitrost pretoka se upočasni za 51,7% pri svinjski krvi pa je razlika 52,28%. Sklep. Snovi, ki bi bile podobne človeški krvi in bi služile v študijske namene težko sestavimo. Na svetovnem spletu je dosti različnih receptov za pripravo krvi, ampak vse niso doprinesle pravih rezultatov, zato smo izbrali recept sestavljene krvi, ki smo ga uporabili v diplomskem delu. Je v povprečju poleg jagodnega soka najbolj primerna snov za simulacijo prave človeške krvi. Možno je pridobiti podobne in realne rezultate pri simulacijah krvi, kot s pravo človeško krvjo. Glede merjenja pretoka je najbolj priporočljiva sestavljena snov, ki smo jo uporabili pri raziskavi, ker ima fizikalno podobne lastnosti živalske krvi. Podobne so vsekakor karakteristike barve in gostote. Menimo, da je to prava izbira in doseg realnih rezultatov ob uporabi simulirane krvi.
Keywords: Simulacije krvi, kri, karakteristike krvi, simulacija, simulacije v medicini, sestavljena kri, gostota krvi, merjenje gostote, svinjska kri, živalska kri
Published in DKUM: 19.10.2016; Views: 935; Downloads: 80
.pdf Full text (1,15 MB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica