| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 331
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Velika Britanija in Koroška, 1918–1920
Janez Osojnik, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je avtor prikazal odnos britanske zunanje politike do političnih problemov na Koroškem v obdobju od konca prve svetovne vojne do izvedbe plebiscita oktobra 1920. V ta namen je avtor analiziral neobjavljene primarne vire, ki jih hrani Britanski državni arhiv (The National Archives) v Londonu. Upošteval je tudi objavljene dokumente britanske diplomacije in najbolj relevantno literaturo. Koroško vprašanje je želel prikazati na izviren način, saj dosedanje študije niso poglobljeno upoštevale zornega kota Velike Britanije, ene izmed takrat najpomembnejših držav pri kompliciranem oblikovanju povojne ureditve Evrope in sveta. Območje Celovške kotline je namreč takoj po koncu prve svetovne vojne postalo sporno, saj sta si ga želeli priključiti Avstrija in Država SHS, ki sta nastali na ruševinah Avstro-Ogrske. Do januarja 1919 sta državi (Država SHS se je decembra 1918 združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino SHS) spor preko vojaških bojev in pogajanj o premirju reševali sami, nato pa so vmes posegle svetovne velesile, ki so na pariški mirovni konferenci oblikovale povojno ureditev sveta in na koncu za Celovško kotlino določile izvedbo ljudskega glasovanja – plebiscita. Njegovo izvedbo so zaupali t. i. mednarodni plebiscitni komisiji (ki jo je vodil britanski polkovnik Sydney Capel Peck), ki se je v slabih štirih mesecih delovanja soočala s številnimi problemi, na koncu pa v določenem roku izvedla plebiscit. Avtor je ugotovil, da so do aprila 1919 koroškemu vprašanju Britanci posvečali malo pozornosti, v naslednji fazi pa kar veliko. Vsekakor so bili že zgodaj seznanjeni z nacionalno strukturo Koroške oz. bolje rečeno Celovške kotline, obenem pa tudi z gospodarskimi razmerami v njej in njenim ekonomskim potencialom. Britanci so se tudi zavedali, da je etnična meja med nemško in slovensko govorečim prebivalstvom potekala po reki Dravi, a pri takšni razmejitvi niso vztrajali. Diplomacija Londona je skušala ohraniti nevtralen odnos do obeh sprtih strani, medtem ko je Italija podpirala avstrijske interese, Francija jugoslovanske, ameriški predsednik Wilson pa je zagovarjal nedeljivost Celovške kotline. Arhivsko gradivo nam hkrati ponuja veliko novih elementov, da bolje osvetlimo in učinkoviteje obrazložimo kompleksnost enega izmed tedanjih ključnih geopolitičnih vprašanj povojne Evrope, in sicer kako omogočiti Avstriji ugodne gospodarske razmere, da bi samostojno zaživela. Zavezniki so namreč želeli preprečiti njeno združitev z Nemčijo (anšlus) in širjenje boljševizma vanjo.
Keywords: Koroška, Velika Britanija, Avstrija, Kraljevina SHS, 1918–1920, diplomacija, plebiscit, pariška mirovna konferenca, gospodarstvo, Sydney Capel Peck, Charles Delme Radcliffe, Rudolf Maister
Published: 03.02.2021; Views: 25; Downloads: 6
.pdf Full text (769,73 KB)

2.
KULTURNO ZGODOVINSKI ORIS OBČINE SV. MARTIN NA MURI
Ana Nađ, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski seminarski nalogi predstavljam občino Sv. Martin na Muri, njeno kulturno, šolsko in cerkveno oziroma versko zgodovino ter gospodarstvo nekoč in danes. Zgodovina občine sega v rimsko obdobje. Rimsko naselje Halicanum se je nahajalo na področju današnjega Sv. Martina na Muri. Podatki o šolstvu segajo v 17. stoletje, v obdobje družine Zrinski. Danes je v občini osemletna osnovna šola brez podružnične šole. Občina je ime dobila po škofu Sv. Martinu iz 4. stoletja. Danes je najmočnejši del gospodarstva v občini turizem. Terme „Spa & Golf Resort Sveti Martin“ so postale zaščitni znak občine in so tudi mednarodno priznane. Občina organizira veliko srečanj in aktivnosti, ki so povezane z našimi prijatelji in sosedi iz Slovenije. S tem ohranja in spodbuja prijateljstvo ter druženje. Zanimivo kulturno društvo v občini so „Svetomartinski krampusi“ oz. Parklji. To je mlado društvo, ki ohranja starodavno tradicijo na dan Sv. Miklavža, 6. decembra. Predstavila bom tudi ostala društva, katera delajo našo občino zanimivo in atraktivno. Sv. Martin na Muri je relativno majhna občina, ampak moderna, odprta do drugačnosti, zanimiva in bogata z običaji in tradicijo, kar bom tudi predstavila v diplomski seminarski nalogi.
Keywords: občina Sv. Martin na Muri, kultura, šolstvo, cerkev, zgodovina, gospodarstvo, turizem, tradicija
Published: 29.01.2021; Views: 54; Downloads: 2
.pdf Full text (1,57 MB)

3.
4.
Trgi plemenitih kovin in svetovno gospodarstvo
Eva Barta, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V delu diplomskega projekta predstavljamo trg plemenitih kovin, torej trg zlata, srebra, platine in paladija. Plemenite kovine imajo pomembno vlogo v zgodovini razvoja svetovne trgovine in v denarnih sistemih. Ponudbena stran plemenitih kovin je sestavljena iz novo izkopanih rud in recikliranja oziroma predelave. Povpraševanje po plemenitih kovinah lahko delimo na uporabo za nakit in za industrijske ter investicijske namene. Srebro, platina in paladij pa se izraziteje uporabljajo v industrijske namene. Zlato je ohranilo veljavo v portfelju centralnih bank kot varovalo, če bi prišlo do večjih globalnih težav. Plemenite kovine služijo kot alternativna naložbena sredstva za varovanje pred globalnimi negotovostmi. Med investitorji vzbuja strah predvsem inflacija, dvig inflacije zato praviloma poveča (investicijsko) povpraševanje po plemenitih kovinah, posledično pa se zviša tudi njihova cena. V delu diplomskega projekta predstavljamo rezultate študij, ki obravnavajo vprašanje, ali so plemenite kovine ustrezno varovalo pred inflacijo. Empirični rezultati niso povsem enoznačni, a ugotavljamo, da lahko zlato na dolgi rok deluje kot dobra zaščita pred inflacijo.
Keywords: zlato, srebro, platina, paladij, cene, inflacija, svetovno gospodarstvo
Published: 02.12.2020; Views: 50; Downloads: 32
.pdf Full text (1,80 MB)

5.
Problem staranja prebivalstva in njegov učinek na trg dela v Sloveniji in Nemčiji
Gregor Rihtarič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Pri staranju prebivalstva gre za aktualen problem, ki se pojavlja v različnih državah sveta in se ga ne sme prezirati. V zadnjih letih je prišel do izraza tudi v Sloveniji in Nemčiji, torej v dveh državah, ki se razlikujeta po velikosti in gospodarski moči. V splošnem se staranje prebivalstva odraža v večanju števila starejših, upokojencev in v manjšanju mladega prebivalstva, na trgu dela pa v manjšanju števila aktivnih in delovno aktivnih ter v večanju neaktivnega prebivalstva. Staranje prebivalstva je rezultat različnih dejavnikov, med katerimi sta glavna dolgoročno zniževanje stopnje rodnosti in dolgoživost. Njegove posledice in učinki so vidni na različnih področjih: v gospodarstvu, politiki, zdravstvu, javnih financah in na trgu dela. Podaljševanje delovne dobe, zvišanje upokojitvene starosti, migracije, aktiviranje potencialne delovne sile, zgodnejši vstop na trg dela in avtomatizacija so zgolj nekateri možni ukrepi, ki lahko upočasnijo in omilijo učinke staranja prebivalstva. Po projekcijah sodeč se je problematika staranja v zadnjih nekaj letih šele pričela in se bo v prihodnosti okrepila.
Keywords: staranje prebivalstva, Slovenija, Nemčija, trg dela, gospodarstvo
Published: 19.11.2020; Views: 340; Downloads: 20
.pdf Full text (796,64 KB)

6.
Vpliv pandemije covida-19 na evrsko območje
Anamarija Veselič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Pandemija covida-19 je svet v letu 2020 dobro pretresla. Nič hudega sluteči smo zakorakali v novo leto in niti približno si nismo predstavljali situacije, ki jo doživljamo sedaj. 11. marca 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila bolezen covid-19 za globalno pandemijo. Govorimo o novem koronavirusu, poimenovanem SARS-Cov-2. To je hud akutni respiratorni sindrom, ki se prenaša z živali na ljudi in lahko povzroča resne bolezni. Države v evrskem območju so z namenom omejevanja okužbe sprejele vrsto ukrepov, da bi preprečile širjenje bolezni. K temu spada predvsem samoizolacija ljudi in ustavitev proizvodnih in poslovnih dejavnosti, kar je vodilo k velikemu padcu gospodarstva v evrskem območju. Pandemija covida-19 je zagotovo največji šok v gospodarstvu evrskega območja vse od začetka evra in od druge svetovne vojne. V prvi vrsti je pandemija covida-19 povzročila nepopravljivo škodo že z izgubo življenj, prav tako pa je demobilizirala evrsko gospodarstvo. Razpršenost pandemije covida-19 je države evrskega območja postavila pred velike izzive za gospodarstvo in finančni sistem. Da bi se gospodarstvo evrskega območja ohranilo, je evropska centralna banka (ECB) od začetka pandemije covida-19 uvedla veliko število ukrepov. Pandemija covida-19 je privedla do velikega vnovičnega oblikovanja cen in vnovičnega pozicioniranja v svetu finančnih trgov. Padec gospodarske rasti in povečana odpornost do tveganj, skupaj z veliko negotovostjo glede prihodnjega razvoja pandemije covida-19, so povzročile izredno nestanovitnost na kapitalskih in drugih trgih za tvegana sredstva, odlive kapitala in močne premike deviznih tečajev. Pandemija covida-19 predstavlja svetovni makroekonomski šok z negotovim obsegom in trajanjem. Dejavnosti v številnih sektorjih, ki vključujejo turizem, prevoz, avtomobilsko industrijo in storitve, so se zrušile v gospodarstvih, ki jih je pandemija covida-19 najbolj prizadela, z upadom povpraševanja pa se kriza širi tudi na druge dele gospodarstva. Izbruh pandemije covida-19 je bistveno vplival na gospodarski sistem, posameznika, družbo in na države kot celoto. Države so se morale soočiti z finančnimi izgubami, ki se nanašajo na turizem, trgovino in druge dejavnosti, pod velikim stresom pa so prav tako banke evrskega območja, saj se zdaj pojavljajo obsežne insolventnosti med podjetji, ki jim sledi val bankrotov. V delu diplomskega projekta bomo v uvodu predstavili osnovno problematiko, cilje, namen in hipoteze dela diplomskega projekta. V drugem poglavju bomo predstavili osnovna izhodišča, kot sta evrsko območje in njegovo gospodarstvo, ki bosta zajemala tudi zgodovino evrskega območja in Evropsko centralno banko. V tretjem poglavju se bomo na splošno posvetili pandemiji covida-19 in ugotavljali, kakšne posledice je in bo imela na evrsko območje in njegovo gospodarstvo. V zadnjem, četrtem poglavju, bomo opredelili vplive, ki jih je imela pandemija covida-19 na gospodarstvo evrskega območja in na finančno stabilnost, poleg tega pa bomo predstavili tudi ukrepe ECB.
Keywords: pandemija, SARS-Cov-2, covid-19, evrsko območje, gospodarstvo, finančni sistem.
Published: 21.10.2020; Views: 418; Downloads: 225
.pdf Full text (725,09 KB)

7.
Krožno gospodarstvo na kmetijah z različnimi načini pridelave v severovzhodni sloveniji
Helena Levičnik, 2020, master's thesis

Abstract: Krožno gospodarstvo na kmetijah je osnova za vzpostavitev povezave snovnih in energijskih tokov v družbi. V kmetijstvu se pojavljajo različni načini pridelave. Vsak od načinov kmetovanja upošteva svoja priporočila in smernice znotraj veljavne zakonodaje. Cilj magistrskega dela je izdelati študije primerov kmetij in jih primerjati glede na način pridelave. Oblikovali smo kazalnike za krožno gospodarjenje na kmetijah, zanimalo pa nas je, kateri način pridelave dosega največ kriterijev in je najbližje idealnemu stanju krožnega gospodarstva na kmetijah. Namen magistrskega dela je raziskati procese, stanje in razširjenost krožnega gospodarstva v kmetijstvu. Na študijah primerov kmetij s konvencionalno, ekološko in biodinamično pridelavo v severovzhodni Sloveniji smo ugotavljali stanje krožnega gospodarstva v kmetijstvu. Z anketnim vprašalnikom smo anketirali dve konvencionalni, tri ekološke in dve biodinamični kmetiji. Med kmetijami z različnimi načini pridelave je prišlo do različnega doseganja identificiranih kriterijev. Vse kmetije, vključene v raziskavo, dosegajo več kot polovico identificiranih kazalnikov za krožno gospodarstvo na kmetijah, prav tako pa si vse kmetije želijo razširiti krožno gospodarstvo v svojem gospodarjenju. Vse kmetije se poslužujejo kroženja biomase, zorenja živinskih gnojil in organskih stranskih produktov, gospodarjenja z deževnico, uporabe embalaže iz naravnih virov ali pa z njo ne poslujejo ter poznavanja in skrbi za naravne danosti kmetijskega gospodarstva. Največ kazalnikov za krožno gospodarjenje na kmetijah dosega biodinamičen način pridelave (93 %), nekoliko manj jih dosega ekološki način pridelave (76 %) najmanj pa jih dosega konvencionalni način pridelave (60 %).
Keywords: krožno gospodarstvo, ekološko kmetijstvo, permakultura, biodinamika, severovzhodna Slovenija
Published: 29.09.2020; Views: 160; Downloads: 65
.pdf Full text (1,33 MB)

8.
Pravo in ekonomija
2020

Abstract: Publikacija je interdisciplinarna in se povezuje s sodobnimi vidiki digitalizacije. Zajema različne vsebine, katerih skupna nit je digitalizacija: problematiko izpostavljenosti Republike Slovenije procesu digitalizacije in avtomatizacije na splošno; digitalno oglaševanje in njegov vpliv na dentalni medicinski turizem; digivino kot digitalna strategija za uspešnejšo prodajo vina; problematiko pravnih učinkov pravila obveznosti prenosa na način uveljavljanja pravice kabelske retransmisije pri razširjanju RTV programov posebnega pomena; uporabo znamk v spletnem referenciranju (AdWords); tehnologijo veriženja podatkovnih blokov in njen vpliv na sklepanje pametnih pogodb; mikrotransakcije kot oblike iger na srečo, vprašanje odgovornosti za ravnanja, ki jih povzroča sistem umetne inteligence; sprememba odvetniške prakse zaradi uporabe naprednih tehnologij; in vpliv gospodarskopolitične negotovosti in sistemskega stresa v ZDA na vrednost delnice Amazona. Publikacija odgovarja na številna pravna, ekonomska in druga vprašanja v zvezi z digitalizacijo in uporabo naprednih tehnologij na področjih, ki so predmet vsebinske obravnave.
Keywords: digitalizacija, pravo, gospodarstvo, robotizacija, umetna inteligenca, kabelska retransmisija, sistemski stres, sistemska nestabilnost, digivino, oglaševanje, spletno referenciranje, mikrotransakcija, igra na srečo, blockchain
Published: 17.09.2020; Views: 45; Downloads: 19
URL Link to file

9.
Plastika v krožnem gospodarstvu v Evropski uniji: vzpostavljanje pravnega in političnega okvira za urejanje plastike
Iva Drvarič, 2020, master's thesis

Abstract: Pravni okvir Evropske unije (v nadaljevanju EU) njenim prebivalcem omogoča uživanje v najvišjih okoljskih standardih na svetu. Čista voda, rodovitna zemlja, čisti zrak in ohranjena narava so pomembne vrednote, k zagotavljanju katerih stremi EU. Kljub začetni odsotnosti pravne podlage za poseganje EU na področje okolja, si je ta, sprva z ustrezno podporo Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju Sodišče EU), kasneje pa z vključitvijo izrecnih določb o pristojnosti EU na področju okolja v Pogodbe, vendarle utrla pot na to ter številna druga področja življenja državljanov in delovanja držav članic. Ob zavedanju okoljskih in gospodarskih pritiskov s katerimi se dandanes sooča ves svet, se je med glavne strateške cilje EU v zadnjih letih prikradel koncept krožnega gospodarstva, kot alternativa trenutno prevladujočemu, a izredno netrajnostnemu, linearnemu sistemu. Gre za pojem brez univerzalno sprejete definicije, ki v najširši obliki predstavlja krovni izraz za vse postopke in prakse, ki koncept izrabljenosti nadomeščajo z obnovo, vzpodbujajo preusmeritev na obnovljive vire energije, delujejo v smeri odprave strupenih kemikalij, ki otežujejo ali onemogočajo ponovno uporabo in stremijo k kar se da največjemu zmanjšanju količine odpadkov ter gospodarnejšemu ravnanju z viri. Svetovni gospodarski model je nujno potreben spremembe, če želimo zagotoviti dostojno življenje naraščajočemu številu prebivalstva, ki bi naj do leta 2050 doseglo devet milijard. EU je v zadnjih petnajstih letih sprejela številne dokumente, ki služijo kot trdna opora krožnemu gospodarstvu, najbolj jasno pa je bilo prizadevanje EU za pospešen prehod na krožni model gospodarstva izraženo v leta 2015 sprejetem akcijskem načrtu EU za krožno gospodarstvo. Temu sta sledila še dva pomembna dokumenta, ki nadaljujeta in nadgrajujeta vizijo zastavljeno v akcijskem načrtu iz 2015, evropski zeleni dogovor in novi akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo iz leta 2020. Oba akcijska načrta in evropski zeleni dogovor nakazujejo na to, da se je EU lotila preobrazbe gospodarskega sistema v celoti in da krožnega gospodarstva ne enači zgolj z vpeljavo višjih kvot za recikliranje, kar je pogosto, a napačno prepričanje. Plastika je bila zaradi svojih posebnih lastnosti že v akcijskem načrtu iz 2015 določena kot prednostno področje, ki zahteva nujno obravnavo, kar ne preseneča glede na dejstvo, da se danes svet sooča s posebno krizo – plastično krizo. Njena proizvodnja in uporaba se iz dneva v dan povečujeta, pričakuje pa se tudi, da se bosta do leta 2050 potrojila. Ocenjuje se, da je bila velika večina do sedaj proizvedene plastike zavržena na odlagališčih ali drugje v okolju, kjer sedaj povzroča številne težave, za katere se zdi da se z dneva v dan samo še poglabljajo. Krožno gospodarstvo se predstavlja kot ena izmed priložnosti za zmanjšanje negativnih vplivov plastike in za maksimizacijo okoljskih, gospodarskih in družbenih koristi, ki jih ta material vendarle prinaša. Rešitve, ki jih v zvezi s plastiko ponuja krožno gospodarstvo so med drugim: proizvodnja plastike iz fosilnim gorivom alternativnih surovin; preoblikovanje postopkov proizvodnje plastike in plastičnih izdelkov, da se podaljša njihova življenjska doba; ponovna uporaba izdelkov in preprečevanje nastajanja odpadkov; sodelovanje med podjetji in potrošniki za spodbujanje recikliranja; spodbujanje trajnostno naravnanih poslovnih modelov, ki omogočajo koriščenje plastičnih izdelkov v okviru skupne rabe ali najema itd. EU se s problematiko aktivno ukvarja in vestno posodablja zakonodajo ter izdaja politične usmeritve za vpeljavo krožnih praks v zvezi z ravnanjem s plastiko. Zaključno delo obravnava ključne dosežke in nekatere prihodnje ambicije v zvezi z regulacijo plastike v okviru krožnega gospodarstva v Evropski uniji.
Keywords: pravo varstva okolja, krožno gospodarstvo, plastika, recikliranje, razširjena odgovornost proizvajalca, odpadki, odpadna embalaža, akcijski načrt, evropski zeleni dogovor, strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu
Published: 11.09.2020; Views: 185; Downloads: 33
.pdf Full text (1,60 MB)

10.
Program razvoja za održivi ruralni turizam u Moslavini
2020

Abstract: Monografija Program razvoja za održivi ruralni turizam u Moslavini rezultat je projekta kojim želimo potaknuti održivi ruralni turizam na širem teritoriju hrvatske regije Moslavine. Moslavina je pozicionirana u središnjoj Hrvatskoj i ima vrlo pogodan položaj između Slovenije, Bosne i Hercegovine i Srbije. Sa svojim prirodnim bogatstvima ima veliki potencijal razvoja turizma i, još više, održivog turizma. Mnoštvo obiteljskih poljoprivrednih gospodarstava (OPG-ovi) koja imaju turističku ponudu odlična su atrakcija za održivi turizam, kao i priroda parka Lonjsko polje i Moslavačka gora. Mentori i studenti prve godine postdiplomskog programa Turizam na Fakultetu za turizam Sveučilišta u Mariboru (Slovenija) uz sudjelovanje lokalnog stanovništva suočili su se sa strateškim izazovom razvoja turizma. Nakon analize stanja, pripremili su viziju razvoja, utvrdili prioritetna područja rada, definirali mjere i pokazatelje te način praćenja istih. Sam akcijski plan temelji se na teoriji razvoja održivog turizma u zaštićenim područjima, predstavljenoj na početku ove monografije.
Keywords: razvojni program, održivi razvoj, ruralni turizam, obiteljsko poljoprivredno gospodarstvo (OPG), Moslavina
Published: 16.07.2020; Views: 237; Downloads: 23
URL Link to file

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica