1. Konkurenčnost nemškega gospodarstvaPatrik Obrovnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Nemčija, ki velja za eno najmočnejših svetovnih gospodarstev, si prizadeva ohranjati in povečevati konkurenčnost na svetovnem trgu s strateškimi investicijami v digitalizacijo in avtomatizacijo, kar je še posebej opazno v avtomobilski industriji. Zlasti slednja, ki predstavlja enega ključnih sektorjev nemškega gospodarstva, se spopada z izzivi prehoda na električna vozila in zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Kljub temu nemška podjetja vlagajo v razvoj inovativnih tehnologij, ki bi jim omogočile izpolnjevati okoljske standarde ter ohranjati konkurenčno prednost. To vključuje razvoj električnih vozil, trajnostne mobilnosti in prizadevanja za zmanjšanje emisij, kar prispeva k ohranjanju vodilne vloge Nemčije v avtomobilski industriji. Kljub prizadevanjem nemške avtomobilske industrije za izboljšanje lastne konkurenčnosti pa v zadnjih letih ta zaostaja predvsem za kitajskimi tekmeci.
Keywords: nemško gospodarstvo, avtomobilska industrija, konkurenčnost
Published in DKUM: 18.11.2024; Views: 0; Downloads: 7
 Full text (1,29 MB) |
2. Analiza krožnega gospodarstva na primeru podjetja Ekstera d.o.o.Katarina Hirtl, 2024, undergraduate thesis Abstract: Linearna ekonomija temelji na potratnem ciklu "vzemi – izdelaj – odstrani". To pomeni, da se pridobijo potrebni viri, izdelajo izdelki za prodajo in ustvarjanje dobička, nato pa se odstranijo vsi nepotrebni elementi – vključno s proizvodom, ko doseže konec svoje življenjske dobe. Ta model je dolgoročno nevzdržen, zato je prehod na krožno gospodarstvo nujno potreben. V krožnem gospodarstvu pa so izdelki zasnovani za enostavno recikliranje, ponovno uporabo, razstavljanje in predelavo, kar zmanjšuje negativne vplive na okolje in spodbuja nove poslovne priložnosti.
Vpeljava krožnega gospodarstva prinaša podjetjem številne družbene, ekonomske in okoljske koristi. Kljub temu se pri uvajanju tega modela srečujejo z različnimi ovirami, kot so kulturne, tržne, tehnološke in regulativne ovire. Primer podjetja, ki je uspešno vpeljalo krožni model, je podjetje Ekstera d.o.o. Eden od rezultatov tega pristopa je razvoj novega izdelka – briketa Ni 60, ki ga izdelujejo iz odpadnega odbrusa nikljevih zlitin, ki je pred tem veljal za odpadek. S tem so bistveno zmanjšali okoljski vpliv, saj odpadki ne končajo na deponijah.
Keywords: krožno gospodarstvo, linearno gospodarstvo, trajnostni razvoj
Published in DKUM: 22.10.2024; Views: 0; Downloads: 10
Full text (2,53 MB) |
3. Vloga javnega sektorja v gospodarstvu skozi čas: primerjalna analiza med državami članicami EU, Veliko Britanijo in ZDATjaša Koisek, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo analizira razvoj in vlogo javnega sektorja v gospodarstvu v obdobju od leta 2000 do 2023. Delo se osredotoča na vlogo javnega sektorja v gospodarstvu in na primerjalno analizo med državami članicami EU, Veliko Britanijo oziroma Združenim kraljestvom in Združenimi državami Amerike. Cilj raziskave je pregledati napredek javnega sektorja ter njegov vpliv na gospodarsko rast, razvoj in stabilnost. Raziskava temelji na analizi sekundarnih virov, vključno z znanstveno literaturo, statističnimi podatki in poročili relevantnih institucij.
V teoretičnem delu naloga obravnava definicijo javnega sektorja, njegov pomen, strukturo, zgodovino in teoretične perspektive o njegovi vlogi. V empiričnem delu pa naloga analizira različne kazalnike, ki merijo lastnosti in učinkovitost javnega sektorja. Empirični del vsebuje analizo različnih spremenljivk oziroma kazalcev lastnosti javnega sektorja, kot so delež sektorja države v BDP, dolg sektorja države, zaposlenost v javnem sektorju ter javnofinančni primanjkljaj in izdatki za izbrana leta v obdobju od 2000 do 2023.
V nalogi primerjamo javne sektorje različnih držav ter se osredotočamo na njihove razlike in podobnosti. Zlasti preučujemo, kako je javni sektor v obravnavanem obdobju vplival na gospodarsko uspešnost, stabilnost in odzivanje na gospodarske krize ter druge večje izzive. Na podlagi ugotovitev diplomsko delo prikazuje, kateri ključni dejavniki vplivajo na uspešnost in učinkovitost javnega sektorja v različnih državah.
Keywords: javni sektor, gospodarstvo, primerjalna analiza, Evropska unija, Združene države Amerike
Published in DKUM: 16.10.2024; Views: 0; Downloads: 12
Full text (1,12 MB) |
4. Možnosti uporabe konoplje kot trajnostnega materiala na primeru gradbeništvaDenis Monetti, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljena analiza uporabe industrijske konoplje kot trajnostnega gradbenega materiala. Cilj naloge je bil raziskati potencial konoplje v gradbeništvu, oceniti njene okoljske in ekonomske učinke ter analizirati njeno konkurenčnost v primerjavi s konvencionalnimi materiali. Poleg tega je bil namen tudi ovrednotiti, kako lahko konoplja prispeva k doseganju trajnostnih ciljev in prehodu v krožno gospodarstvo.
V prvem delu naloge smo predstavili industrijsko konopljo kot rastlino, njene značilnosti in prednosti za uporabo v gradbeništvu. Konoplja je zaradi svoje hitre rasti, nizkih zahtev po pesticidih in izjemne sposobnosti zajemanja ogljikovega dioksida prepoznana, kot eden izmed najperspektivnejših materialov za trajnostno gradnjo. Posebna pozornost je bila namenjena konopljinemu betonu, ki se uporablja kot izolacijski in strukturni material. Njegove lastnosti, kot so dobra toplotna in zvočna izolacija, odpornost na ogenj in plesen, ter nizka gostota, so lastnosti ki vplivajo, da je energetsko učinkovit material, kar pomeni da pripomore k zmanjšanju porabe energije pri njegovi uporabi, ne da bi pri tem ogrožal delovanje ali udobje. Tak material ponuja visoko zmogljivost v kontekstu izolacije, bodisi toplotne bodisi zvočne.
V primerjavi z drugimi zelenimi materiali, kot so slama, les in glina, konoplja izstopa po svoji izjemni vsestranskosti, obnovljivosti in ekoloških prednostih, zlasti pri izboljševanju kakovosti tal, na katerih raste. Kljub tem nedvomnim prednostim pa se sooča z izzivi, kot so zakonodajne omejitve in omejena dostopnost na trgu, kar zavira njeno širšo uporabo. V nadaljevanju smo analizirali primere uporabe konopljinega betona, kjer se je izkazalo, da ta material pomembno prispeva k zmanjšanju okoljskih obremenitev, izboljšanju bivalnega udobja ter podaljšanju življenjske dobe stavb. Kljub spodbudnim rezultatom pa je jasno, da so potrebne nadaljnje raziskave, predvsem na področju dolgotrajne obstojnosti in ekonomske upravičenosti uporabe konopljinega betona.
Sklep naloge potrjuje, da ima industrijska konoplja velik potencial za trajnostni razvoj gradbeništva, vendar je za njeno širšo implementacijo potrebno preseči regulativne ovire in povečati ozaveščenost o njenih prednostih. Konoplja ima edinstveno priložnost, da postane ključni material v prehodu k trajnostni gradnji, vendar bo to mogoče le z nadaljnjimi raziskavami in inovacijami.
Keywords: trajnostni razvoj, krožno gospodarstvo, konoplja, konopljin beton, gradbeništvo
Published in DKUM: 11.10.2024; Views: 0; Downloads: 6
Full text (2,00 MB) |
5. Proizvodnja sintetičnega bencina iz trdnih komunalnih odpadkovMonika Uremović, 2024, master's thesis Abstract: Fosilna goriva so neobnovljivi energetski viri (premog, nafta, zemeljski plin in njihovi derivati), ki so nastali iz starodavnih rastlin in živali. Ta goriva so ključna za današnjo energetsko porabo, saj zagotavljajo okoli 80 % svetovne energije. Kljub njihovemu prispevku k industrializaciji in razvoju imajo negativen vpliv na okolje in podnebje, saj sproščajo ogljik v atmosfero. Fosilna goriva so omejen vir, ki se ne more hitro obnavljati, zato postaja prehod na obnovljive vire, kot sta sončna in električna energija, vse bolj nujen.
Naraščajoče svetovno prebivalstvo povzroča hitro večanje števila trdnih komunalnih odpadkov in s tem povezanih problemov ‒ onesnaževanje okolja, naraščajoči stroški in kopičenje odlagališč z odpadki. V ta namen bi v okviru krožnega gospodarstva razvili alternativne načine obdelave, s katerimi bi zmanjšali količino odpadkov in jih pretvorili v različne vrste energij.
Namen magistrskega dela je izvesti različne simulacije proizvodnje sintetičnega bencina iz trdnih komunalnih odpadkov, od sortiranih, delno sortiranih do nesortiranih, s pomočjo programa Aspen Plus pri različnih pogojih obratovanja (tlak in temperatura).
Najprej smo izvedli simulacije proizvodnje sintetičnega bencina pri sortiranih trdnih komunalnih odpadkih, kjer smo nadalje opazovali vpliv na proizvodnjo s spreminjanjem temperature oziroma tlaka. Nato smo izvedli še simulacijo proizvodnje sintetičnega bencina iz sortiranih trdnih komunalnih odpadkov z uporabo ogljikovega dioksida, predhodno pridobljenega iz dimnih plinov s separacijo na koloni PSA. Na koncu smo izvedli še simulacije proizvodnje sintetičnega bencina iz delno in še nesortiranih trdnih komunalnih odpadkov.
Ugotovitve so pokazala, da so bili najboljši rezultati pri simulaciji proizvodnje sintetičnega bencina iz sortiranih trdnih komunalnih odpadkov z uporabo ogljikovega dioksida iz dimnih plinov, ki je bil predhodno pridobljen s separacijo na koloni PSA. Prav tako so rezultati pokazali, da se proizvodnja zmanjšuje s povečanjem temperature pri istem tlaku in obratno povečuje s povečanjem tlaka pri isti temperaturi.
Keywords: sintetičen bencin, sintezni plin, trdni komunalni odpadki, dimni plini, krožno gospodarstvo, simulacija, Aspen Plus
Published in DKUM: 09.10.2024; Views: 0; Downloads: 20
Full text (3,04 MB) |
6. Grožnja deglobalizacije in nova industrijska politikaPeter Vuk, 2024, undergraduate thesis Abstract: Procesi gospodarskega in političnega sodelovanja po drugi svetovni vojni so spodbujali gospodarsko rast in stabilnost z zmanjšanjem trgovinskih ovir in povečanim dostopom do tujih trgov, izboljšali življenjski standard in blaginjo prebivalstva ter ob tem omogočali bolj usklajeno (so)delovanje pri reševanju globalnih izzivov. Po svetovni finančni krizi v letu 2008 se nakazuje trend, da se procesi globalizacije upočasnjujejo oziroma se pomikajo v smeri deglobalizacije. Med velikimi svetovnimi gospodarstvi oziroma gospodarskimi bloki se pojavljajo vse večje geopolitične napetosti. Ob tem se svetovna gospodarstva soočajo tudi z izzivi, kot so upadanje deleža delovnih mest v predelovalni dejavnosti, negativni vplivi podnebnih sprememb, ekonomska neenakost in vzpon nacionalizma ter populizma. Kot enega izmed možnih odgovorov na te izzive se pogosto omenja industrijsko politiko. Številne raziskave ugotavljajo, da se instrumenti industrijske politike vse pogosteje uporabljajo in da je po pandemiji koronavirusne bolezni prišlo do pomembnega preobrata v izvajanju industrijske politike, zlasti z uvedbo ameriškega Zakona o zmanjšanju inflacije ter Zakona o čipih in znanosti. Empirične študije kažejo, da industrijske politike niso vedno učinkovite. Pri tem se kot učinkoviti zelo pogosto izkažejo ukrepi, ki so namenjeni spodbujanju aktivnosti raziskav in razvoja.
Keywords: mednarodno gospodarstvo, industrijska politika, globalizacija, deglobalizacija, geopolitika
Published in DKUM: 01.10.2024; Views: 0; Downloads: 45
Full text (1,75 MB) |
7. Vpliv šoka covida-19 na ameriško gospodarstvo in finančni trgNuša Sluga, 2024, undergraduate thesis Abstract: V začetku leta 2020 so številne države razglasile izredne razmere, 11. marca 2020 pa je Svetovna zdravstvena organizacija (ang. World Health Organisation, v nadaljevanju WHO) razglasila pandemijo zaradi koronavirusne bolezni covid-19, ki se je konec leta 2019 pojavila v Vuhanu na Kitajskem in se bliskovito razširila na vse celine. Zdravstveni sistem se je soočal z iskanjem načinov testiranja, razvojem cepiva in načinov zdravljenja bolezni, vlade pa so se soočale z iskanjem možnosti za preprečevanje širjenja bolezni in podpore zdravstvenemu sistemu ter gospodarstvu.
V delu diplomskega projekta smo raziskovali vpliv pandemije covida-19 na ameriško gospodarstvo in finančni trg ter ugotovili, da je pandemija covida-19 negativno vplivala tako na ameriško gospodarstvo kot na ameriški finančni trg. Prišlo je do obsežnih odpuščanj, zaradi ukrepov, ki so jih sprejele države. Ti ukrepi so bili začasno prenehanje delovanja podjetji, proizvodnje, storitev, ipd. To je vodilo najprej v recesijo, nato pa v najvišjo inflacijo v maju 2020 v Združenih državah Amerike (v nadaljevanju ZDA). Ameriško gospodarstvo je utrpelo najvišji letni upad bruto domačega proizvoda (v nadaljevanju BDP) po letu 1946, indeksi negotovosti so se zvišali in povzročili zmanjšano potrošnjo prebivalstva in podjetij. Tudi finančni trg je doživel šok, saj so borzni indeksi zelo hitro in rekordno padli. Ukrepi Ameriške centralne banke so vplivali na ponovno rast borznih indeksov, vsak naslednjii val oziroma izbruh pandemije covida-19 pa je povzročil hitrejše okrevanje.
V delu diplomskega projekta smo testirali dve hipotezi in sicer, da je šok covida-19 negativno vplival na ameriško gospodarstvo in da je šok covida-19 negativno vplival na ameriški finančni trg. Obe hipotezi smo potrdili, saj smo ugotovili, da je pandemija negativno vplivala na zaupanje in negotovost med proizvajalci in potrošniki, posledično so rastli indeksi negotovosti, padel je BDP kot posledica upada zasebne in državne potrošnje. Preverjali smo tudi indekse S&P 500, indeks Dow Jones (angleško Dow Jones Industrial Average, v nadaljevanju DJIA) in Nasdaq-100 ter ugotovili, da so največji upad doživeli na začetku pandemije, najverjetneje zaradi povečane skrbi za zdravje in zmanjšanje gospodarske aktivnosti ter črnogledih napovedi. Vsi nadaljnji vali pandemije so na finančne trge vplivali manj, okrevanje pa je bilo hitrejše.
Oblikovalcem politike smo predlagali reformiranje na področju pravočasnega prepoznavanja, preprečevanja in odzivanja na nove izredne situacije, kar bi prispevalo k zmanjšanju negativnih vplivov na zdravstveni in gospodarski sistem.
Keywords: Pandemija, covid-19, finančni trgi, gospodarstvo, ameriško gospodarstvo, ameriški finančni trg, SARS-CoV-2.
Published in DKUM: 05.09.2024; Views: 113; Downloads: 21
Full text (558,68 KB) |
8. Značilnosti in analiza dejavnikov neposrednih tujih investicij v izbranih azijskih državahJaša Roškar, 2024, master's thesis Abstract: Osredotočili smo se predvsem na prilive neposrednih tujih investicij v izbranih šestih azijskih državah gostiteljicah in podrobneje analizirali njihovo gibanje skozi izbrano obdobje ter njihove posledice. V magistrski nalogi smo najprej predstavili teoretična izhodišča neposrednih tujih investicij, kjer smo podrobneje razčlenili njihove vrste, dejavnike in posledice. V nadaljevanju smo predstavili tudi politični režim, gospodarski razvoj in mednarodno trgovino za vsako izbrano azijsko državo posebej, nato pa smo predvsem grafično prikazali značilnosti neposrednih tujih investicij, medsebojnih povezav preko neposrednih tujih investicij in posledice le teh za izbrane azijske države. Na koncu smo analizirali dejavnike neposrednih tujih investicij v izbranih azijskih državah s pomočjo panelnih podatkov, kjer smo uporabili metodo združene regresijske funkcije, model fiksnih učinkov in model naključnih učinkov. Na podlagi obravnavanih empiričnih študij smo izbrali pet pojasnjevalnih spremenljivk, ki naj bi močno vplivale na odvisno spremenljivko neposredne tuje investicije izbranih azijskih držav in tako med tremi izbranimi modeli primerjali rezultate, katere pojasnjevalne spremenljivke statistično značilno vplivajo na neposredne tuje investicije in katere izmed njih imajo zanemarljiv vpliv. Tako smo na koncu tudi izbrali primernejši model izmed modela fiksnih učinkov in modela naključnih učinkov s pomočjo Hausmanovega testa in ugotovili, da je na podlagi rezultata za analizo primernejši model fiksnih učinkov. Na podlagi rezultatov modela fiksnih učinkov smo nato ugotovili, da so prav vse pojasnjevalne spremenljivke, ki vplivajo na neposredne tuje investicije izbranih azijskih držav, imele statistično značilen vpliv, do razlik pa je prišlo pri testih robustnih standardnih napak, kjer so v primeru White cross-section statistično značilni vpliv imele pojasnjevalne spremenljivke samo tri od petih, v primeru White period pa sta imeli statistično značilen vpliv dve pojasnjevalni spremenljivki od petih. Samo spremenljivki izvoz in devizni tečaj sta v vseh treh primerih imeli statistično značilen vpliv na neposredne tuje investicije izbranih azijskih držav.
Keywords: neposredne tuje investicije, azijske države, azijsko gospodarstvo, politika, trgovina, dejavniki investicij
Published in DKUM: 05.09.2024; Views: 79; Downloads: 27
Full text (2,28 MB) |
9. Krožno gospodarstvo v gradbeni industriji: primer javno podjetje Nigrad, d. o. o.Eva Gradišnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na analizo krožnega gospodarstva gradbene industrije v Sloveniji s posebnim poudarkom na primeru javnega podjetja Nigrad, d. o. o. V teoretičnem okviru so najprej definirani osnovni koncepti krožnega gospodarstva in gradbenih odpadkov. Poudarjeni so pomen ponovne uporabe in recikliranja odpadkov ter zakonske zahteve, ki urejajo to področje v Sloveniji.
V teoretičnem delu sta najprej predstavljena zgodovina zbiranja in predelave gradbenih odpadkov ter trenutno stanje nastajanja teh odpadkov. V nadaljevanju je povzet zakonodajni okvir odpadkov in krožnega gospodarstva v Sloveniji. Kot študija primera je v praktičnem delu naloge predstavljen princip krožnega gospodarstva na primeru javnega podjetja Nigrad, d. o. o. V praktičnem delu naloge so najprej predstavljene rešitve podjetja za predelavo in ponovno uporabo gradbenih odpadkov. Nato so analizirani materialni vhodi in izhodi, ki so bili realizirani v zadnjih dveh letih delovanja podjetja. V zaključku naloge so podani ključna spoznanja in predlogi za izboljšanje ravnanja z gradbenimi odpadki v podjetju ter spodbujanje krožnega gospodarstva v praksi.
Keywords: gradbeništvo, krožno gospodarstvo, gradbeni odpadki, ponovna uporaba odpadkov
Published in DKUM: 05.09.2024; Views: 60; Downloads: 2
Full text (4,73 MB) |
10. Obravnavanje davčnih izzivov digitalnega gospodarstvaMarija Smilevska, 2024, master's thesis Abstract: Gospodarstvo je veja ekonomije, ki se nenehno razvija. Nove rešitve v obliki blaga, izdelkov in storitev se nenehno izumljajo, da bi odpravili težave in ovire v vsakdanjem življenju ljudem. V zadnjih dveh desetletjih, od razcveta spleta, so se vedenja in navade potrošnikov zaradi novih spletnih produktov in storitev spremenile, pri čemer gospodarski subjekti uporabnikom in potrošnikom vedno znova zagotavljajo posodobljenje rešitve na digitalnem področju. S pomočjo globalizacije in naprednega tehnološkega razvoja, nove, inovativne digitalne storitve so na voljo potrošnikom, kot so računalniška programska oprema, aplikacije na pametnem telefonu ali spletna platforma družbenih medijev. Podjetja so zdaj sposobna doseči konkurenčnost na svetovnem trgu, na videz brez truda in z veliko nižjimi stroški, kot bi jih moralo nositi običajno podjetje za dostavo fizičnega izdelka ali storitve. V začetku tega stoletja je bilo ustanovljenih več podjetij z nekonvencionalnimi modeli upravljanja in novo tehnologijo. Kljub napredku in razvoju teh podjetij pa davčni sistemi na mednarodni in nacionalni ravni niso sledili tem spremembam. Zastarela davčna zakonodaja, je prerasla v spekter, v katerem multinacionalne korporacije v digitalnem sektorju gospodarstva, zlasti tiste z močno globalno prisotnostjo, izkoriščajo pravne vrzeli, da bi se bistveno izognile davkom njihov dobiček v državah, v katerih so prisotni in iz katerih pridobivajo dobiček, v primerjavi z drugimi sektorji. Slabosti v sedanjih pravilih ustvarjajo priložnosti za erozijo davčne osnove in preusmerjanje dobička (BEPS), kar od oblikovalcev politik zahteva pogumne poteze, da bi ponovno vzpostavili zaupanje v sistem in zagotovili, da so dobički obdavčeni tam, kjer potekajo gospodarske dejavnosti in se ustvarja vrednost. Poleg tega Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) izvaja projekt BEPS (Base Erosion and Profit Shifting), ki se ukvarja z izzivi davčne optimizacije in izogibanja davkom s strani multinacionalk v digitalnem gospodarstvu. Ta projekt predstavlja dvostebersko rešitev za obravnavo problematike BEPS, pri čemer prvi steber projekta BEPS preprečuje izogibanje davkom, drugi steber pa se osredotoča na pravično razdelitev dobička med državami glede na dejansko gospodarsko dejavnost. Skupni cilj projekta BEPS in drugih prizadevanj OECD je zagotoviti pregledno in pošteno davčno obravnavo v digitalnem gospodarstvu ter spodbuditi države k sodelovanju pri reševanju izzivov, povezanih z davčno optimizacijo.
Keywords: Digitalno gospodarstvo, davki, OECD, digtalni davek, Evrospka unija, dvosteberska rešitev.
Published in DKUM: 21.05.2024; Views: 240; Downloads: 28
Full text (1,91 MB) |
