| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 32
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Logistika odpadkov in njen izkoristek : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa
Tamara Premrl, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili razbremenilno logistiko, predstavili njene cilje in pojasnili predmet razbremenilne logistike. Temu sledi predstavitev vrst odpadkov in njihov opis. Teoretični del zajema tudi predstavitev krožnega gospodarstva, njegov pomen in prednosti. V poglavju Hierarhija ravnanja z odpadki smo pojasnili prednostno ravnanje z odpadki, po načelu obrnjene piramide, ki prikazuje prednostno ravnanje z odpadki, od zgoraj navzdol. V empiričnem delu smo analizirali ključne kazalnike nastanka odpadkov in ravnanje z le-temi v Evropski uniji (v nadaljevanju: EU) in Sloveniji. Temu sledi diskusija, v kateri so podane ugotovitve, do katerih smo prišli z analizo kazalnikov. Ugotovili smo, da se količina proizvedenih odpadkov v Sloveniji, od sprejema akcijskega načrta EU za krožno gospodarstvo iz leta 2015, do danes ni zmanjšala. Ugotovili smo tudi, da se v istem obdobju stopnja recikliranih odpadkov ni povišala, saj smo pri e-odpadkih in gradbenih odpadkih ugotovili padec rasti. Na koncu smo podali predloge in ukrepe Evropske unije, s katerimi želi pospešiti prehod v krožno gospodarstvo. Podali smo tudi lastne predloge dodatnih rešitev, s katerimi kot potrošniki lahko prispevamo k bolj trajnostnemu sistemu.
Keywords: razbremenilna logistika, odpadki, krožno gospodarstvo, hierarhija ravnanja z odpadki, kazalniki krožnega gospodarstva
Published in DKUM: 14.02.2024; Views: 50; Downloads: 1
.pdf Full text (2,79 MB)

2.
Vzpon populizma v evropskih gospodarstvih in njegove ekonomske posledice
Zarja Korez, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu predstavljamo pojav populizma, ki je inherentna politična značilnost sodobnih (evropskih) demokracij. Razmah populizma se je v Evropi v zadnjih desetletjih povezoval s krepitvijo tako skrajno desnih kot skrajno levih političnih gibanj in strank. Največ ga je moč zaznati v vzhodnem delu Evrope, kjer nezadovoljstvo prebivalstva zaradi lastnega slabšega družbeno-ekonomskega položaja krepi več radikalnih populističnih strank. Tudi Zahodna Evropa ni imuna na nezadovoljstvo prebivalstva, kjer pa je to usmerjeno predvsem v kritike Evropske unije in njenih institucij. V diplomskem delu tako predstavljamo, kako izbruhi gospodarskih kriz, zunanjetrgovinska liberalizacija, finančna globalizacija, povečevanje dohodkovne neenakosti, migracije delovne sile in neuspešnost ekonomskih politik v kombinaciji s kulturnim odporom povečujejo populistično podporo, ki obravnavane negativne gospodarske procese še krepijo. Predstavimo tudi možne strategije za omejevanje populističnih strank, ki lahko ponovno pomagajo vzpostaviti demokratična in liberalna načela evropskih gospodarstev.
Keywords: Populizem, posledice populizma, obvladovanje populizma, evropska gospodarstva, institucije.
Published in DKUM: 24.11.2022; Views: 622; Downloads: 159
.pdf Full text (1,50 MB)

3.
Relevantnost paritete kupne moči v evropskih gospodarstvih, nečlanicah evroobmočja
Laura Volasko, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu empirično preverjamo veljavnost teorije paritete kupne moči (PKM) v osmih izbranih evropskih državah, ki niso članice evroobmočja, od tega v šestih tranzicijskih reformnih državah (Bolgarija, Češka, Hrvaška, Madžarska, Poljska, Romunija) in dveh razvitih gospodarstvih (Danska, Švedska). Kot bazno valuto smo najprej obravnavali evro, kasneje pa še ameriški dolar. Za preverjanje veljavnosti teorije smo za vsako državo posebej uporabili teste stacionarnosti, to sta ADF in KPSS testa. Lotili smo se tudi preverjanj panelnih podatkov, pri čemer smo uporabili LLC test, Breitungov test, Hadrijev test, IPS test, Fisherjev-ADF in Fisherjev-PP test. Najprej smo veljavnost PKM preverjali za celotno opazovano obdobje, ki v primeru uporabe evra kot bazne valute zajema mesečne podatke od februarja 1993 do junija 2020 in v primeru uporabe ameriškega dolarja podatke od januarja 1993 do decembra 2020, razen v primeru Hrvaške, za katero opazujemo podatke od januarja 1993 do junija 2020. V nadaljevanju smo celotno obdobje razdelili na dve podobdobji, in sicer na obdobje pred veliko recesijo 2008 in na obdobje po njej. Izračune za obdobje do velike recesije smo opravili do konca leta 2007, izračune za obdobje po njej pa od začetka leta 2008. Na koncu smo izvedli še panelne teste in preverjali veljavnost PKM na celotnem vzorcu držav. Generalno gledano v naši empirični raziskavi nismo našli prevladujoče podpore v korist veljavnosti PKM v izbranih evropskih državah. Nekoliko uspešneje se je preverjanje paritetnih razmerij izkazalo pri evrskih deviznih tečajih, čeprav sta ADF in KPSS testa pogosto kazala heterogene izide. Izstopala je Danska, za katero smo lahko veljavnost PKM potrdili za vsa opazovana obdobja. Za primer ameriškega dolarja pa smo opazili, da je predvsem za celotno obdobje opazovanja in za obdobje pred veliko recesijo značilno, da teorija PKM ne velja. Rezultati kažejo boljšo sliko za pokrizno obdobje, in sicer za primer Hrvaške, Madžarske in Poljske.
Keywords: pariteta kupne moči, realni devizni tečaj, tranzicijska gospodarstva, testi enotskega korena
Published in DKUM: 25.10.2022; Views: 517; Downloads: 66
.pdf Full text (1,92 MB)

4.
Fiskalne spodbude med krizo covid-19
Dorotea Pittner, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Pričujoče diplomsko delo obravnava krizo covid-19, s posebnim poudarkom na fiskalnih intervencijah, implementiranih v gospodarstvih G7. Začnemo s pregledom učinkov pandemije covida-19, ki ga nadaljujemo z obravnavo značilnosti fiskalnih intervencij v gospodarstvih skupine G7. Države so v boju proti zdravstvenim in ekonomskim posledicam koronavirusne krize reagirale s fiskalnimi paketi, ki so po obsegu in strukturi heterogeni in neprimerljivi z dosedanjimi krizami. Pregled empirične literature kaže, da so se države na pandemično recesijo ustrezno odzvale. Spričo primerjalne analize na osnovi izbranih makroekonomskih indikatorjev ugotavljamo, da je presoja uspešnosti soočanja s koronavirusno krizo odvisna od opazovanega indikatorja in se ta med gospodarstvi G7 razlikuje. Zaradi signifikantnega vpliva fiskalnih spodbud na javne finance posebno pozornost posvečamo javnofinančnim pozicijam držav EU v postcovidnem obdobju, s poudarkom na fiskalnih pravilih in morebitnih scenarijih, v katerih bi se članice Unije lahko znašle v prihodnosti.
Keywords: kriza covid-19, fiskalne spodbude, ekonomska politika, gospodarstva G7, fiskalna pravila.
Published in DKUM: 20.10.2022; Views: 570; Downloads: 141
.pdf Full text (2,93 MB)

5.
Makrobonitetna politika centralnih bank za preprečitev finančne nestabilnosti gospodarstva
Janez Čonč, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Finančne krize imajo velik vpliv na stabilnost finančnega sistema. Slednjo lahko opišemo kot stanje, v katerem je finančni sistem sposoben prenesti sistemske šoke in nenadne korekcije finančnih neravnovesij. Bistvo zagotavljanja finančne stabilnosti je zmanjšati možnost, da v procesu posredovanja nastopijo motnje, ki bi imele negativen vpliv na gospodarstvo. Takšne situacije preprečujemo z ukrepi makrobonitetne politike, ki skušajo narediti finančni sektor bolj odporen na motnje in preprečujejo kopičenje tveganj
Keywords: finančna nestabilnost, makrobonitetna politika, finančna kriza, korona kriza, stabilnost gospodarstva
Published in DKUM: 20.10.2022; Views: 451; Downloads: 33
.pdf Full text (896,64 KB)

6.
Primerjava mednarodne konkurenčnosti izbranih evropskih gospodarstev
Gašper Škrlec, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Krepitev konkurenčnosti gospodarstva je ena izmed prednostnih nalog za doseganje dolgoročnega razvoja države. Proučili smo koncept mednarodne konkurenčnosti po različnih avtorjih in ekonomskih šolah ter izpostavili ključne dejavnike pri doseganju le-te. Ocenjevanje konkurenčnosti držav smo preučili po metodologijah WEF in IMD ter pri tem izpostavili njuno problematiko. Ugotovili smo, da je pojem konkurenčnosti države pojasnjen heterogeno, velikokrat je opredeljen teoretično in metodološko različno. V diplomskem delu smo analizirali tudi pet različnih evropskih držav, in sicer na podlagi različnih parcialnih indikatorjev konkurenčnosti v obdobju od leta 2008 do 2019. Na podlagi statističnih podatkov smo identificirali konkurenčne prednosti izbranih evropskih gospodarstev in v nadaljevanju izpostavili izzive za ekonomsko politiko.
Keywords: konkurenčnost, indikatorji konkurenčnosti, evropska gospodarstva, strategija gospodarskega razvoja.
Published in DKUM: 11.11.2021; Views: 888; Downloads: 92
.pdf Full text (1007,98 KB)

7.
Kazalniki pregrevanja gospodarstva na makro ravni in ukrepi centralnih bank
Matic Skrbinšek, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V delu diplomskega projekta preučujemo pregrevanje gospodarstva na podlagi analize makroekonomskih in finančnih kazalnikov. S pregledom relevantne literature s področja pregrevanja gospodarstva se seznanimo s ključnimi kazalniki pregrevanja gospodarstva in ugotavljamo, da pomembne signale, da je gospodarstvo v fazi pregrevanja dajejo predvsem, BDP, inflacija, stopnja brezposelnosti, nepremičninski trg in obrestna mera v okviru makroekonomskih kazalnikov, ter razmerje med posojili in vlogami, zadolženost zasebnega sektorja, finančni vzvod in zgodnji opozorilni indikatorji v okviru finančnih kazalnikov. Na podlagi ukrepov centralnih bank na pregrevanje gospodarstva se posvetimo analizi restriktivne monetarne politike, inflacijskega ciljanja ter transmisijskem mehanizmu. Obenem pa predstavimo tudi dopolnitev finančnega vzvoda iz okvirja Basel III ter na kratko analiziramo omejevanje potrošniških posojil s strani Banke Slovenije. V zadnjem delu projekta pa se posvetimo še fazi pregrevanja ameriškega gospodarstva pred veliko recesijo, kjer ugotovimo, da bi se najhujši krizi lahko izognili, kar se pa zaradi pomanjkanja regulacije in ustreznih monetarnih politik ni zgodilo.
Keywords: finančni kazalniki, makroekonomski kazalniki, pregrevanje gospodarstva, ukrepi centralnih bank, velika recesija
Published in DKUM: 09.11.2021; Views: 775; Downloads: 50
.pdf Full text (1,88 MB)

8.
Primerjava produktivnosti dela v izbranih evropskih gospodarstvih
Evelin Landeker, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu preverjamo hipoteze o tendenčno počasnejši rasti produktivnosti dela in skupne faktorske produktivnosti v šestih evropskih gospodarstvih in v šestih gospodarskih sektorjih znotraj okvirnega obdobja od 1990 do 2019. Povprečne letne stopnje rasti BDP na uro dela in rasti BDP na zaposlenega se v drugem obdobju primerjalno s prvim obdobjem znižujejo v petih od šestih preučevanih držav, medtem ko se povprečne letne stopnje rasti BDP na prebivalca zmanjšujejo v vseh preučevanih državah. V petih od šestih opazovanih držav so se povprečne letne stopnje rasti skupne faktorske produktivnosti v letih od 2008–2018 glede na obdobje 1991–2007 zmanjšale. Sektor kmetijstva, gozdarstva in ribolova in sektor finančnih in zavarovalniških dejavnostih izkazujejo zniževanje povprečnih letnih stopenj rasti realne dodane vrednosti na uro dela v drugem časovnem okviru glede na prvi časovni okvir v vseh obravnavanih državah.
Keywords: produktivnost dela, skupna faktorska produktivnost, proizvodna funkcija, evropska gospodarstva.
Published in DKUM: 08.11.2021; Views: 949; Downloads: 99
.pdf Full text (2,17 MB)

9.
Dejavniki gospodarske rasti v evropskih državah
Špela Klara Mauhler, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Pričujoče diplomsko delo vključuje razlage gospodarske rasti v ekonomski teoriji s klasičnega, neoklasičnega in keynesianskega vidika ter teorijo endogene rasti. Po statističnemu pregledu dinamike gospodarske rasti v Luksemburgu, Nemčiji, Italiji, Grčiji, na Portugalskem, Irskem in Norveškem v obdobju 1995–2020, delo vključuje analizo kvantitativnih in kvalitativnih dejavnikov gospodarske rasti s ponudbene in povpraševalne strani. Spričo statistične analize je bilo ugotovljeno, da imajo terciarna izobrazba, mednarodna odprtost, zaposlenost, vlaganja v raziskovalno-razvojno dejavnost, obseg investicijskih izdatkov in participacija v vseživljenjskem učenju pomembno vlogo v procesu gospodarske rasti v opazovanih državah. Uspešnejša gospodarstva beležijo tudi nižjo raven korupcije in razširjenost vladavine prava.
Keywords: Gospodarska rast, investicije, delovna sila, raziskave in razvoj, evropska gospodarstva.
Published in DKUM: 05.11.2021; Views: 1035; Downloads: 165
.pdf Full text (2,20 MB)

10.
Plačne razlike med spoloma v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji in na Hrvaškem
Laura Volasko, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem projektu obravnavamo plačne razlike, glavna tematika pa je plačna vrzel med spoloma. Predvsem nas zanima, kateri so poglavitni dejavniki plačnih razlik med moškimi in ženskami in ali so ženske na trgu dela še vedno obravnava kot ekonomsko manj vredne. Z drugimi besedami, ali delodajalci diskriminirajo žensko polovico populacije in je ne želijo zaposliti, ker menijo, da niso sposobne opravljati določenih delovnih mest, ali je treba razloge za plačne razlike iskati kje drugje. Enakopravnost spolov na trgu dela je namreč pomembna tako za vse posameznike kot tudi za družbo kot celoto, saj lahko z enakopravnim obravnavanjem obeh spolov dosegamo višjo učinkovitost na trgu. Diplomski projekt je razdeljen na štiri sklope. V prvem delu predstavljamo poglavitne značilnosti trga dela in njegove posebnosti. Drugi del zajema pojasnjevanje dejavnikov, ki vplivajo na plačne razlike. V tretjem delu sledi analiza podatkov za Slovenijo, Nemčijo, Avstrijo in Hrvaško, v zadnjem delu pa s pomočjo izbranih študij te podatke podrobneje preučimo in iščemo razloge za obstoječe situacije. Skozi analizo pridemo do ugotovitev, da so plačne razlike med spoloma v Nemčiji in Avstriji precej visoke, v Sloveniji in na Hrvaškem pa so glede na evropsko povprečje nizke. Različne razloge za to predstavljamo skozi celotno delo.
Keywords: trg dela, plača, plačne razlike, plačna vrzel med spoloma, evropska gospodarstva
Published in DKUM: 06.12.2019; Views: 1272; Downloads: 169
.pdf Full text (1,48 MB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica