| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 38
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Gospodarski razvoj najmanj razvitih držav
Sara Iseinoski, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomski projekt govori o gospodarskem razvoju izbranih najmanj razvitih držav. Opredelili smo, kaj sploh pomeni gospodarski razvoj, njegove dejavnike ter kazalnike. Opredelili smo, kaj sploh pomeni najmanj razvita država ter si izbrali pet držav (Afganistan, Etiopija, Nepal, Haiti in Kambodža), katerim smo analizirali dejavnike gospodarskega razvoja.
Keywords: Gospodarski razvoj, najmanj razvite države, dejavniki gospodarskega razvoja
Published: 10.06.2021; Views: 91; Downloads: 9
.pdf Full text (992,07 KB)

2.
Podjetništvo v novi stvarnosti
Miroslav Rebernik, 2021

Abstract: Podjetništvo je najmočnejše gonilo gospodarske rasti in razvoja in ima zelo velik vpliv na celoten družbeni razvoj. Globalni podjetniški monitor (GEM) ima za seboj zgodovino 22-letnega raziskovanja podjetništva s posebnim poudarkom na najbolj zgodnjih fazah, ko se zaznavajo poslovne priložnosti in se posamezniki odločajo, ali se bodo ukvarjali s podjetništvom. Velik vpliv na vključevanje posameznikov v podjetniške aktivnosti ima njihovo neposredno življenjsko okolje, predvsem prevladujoče kulturne vrednote, nagnjenost družbe k podjetništvu in urejenost poslovnega okolja. Temu ustrezno je zastavljen konceptualni okvir GEM, ki omogoča obravnavanje posameznikov in njihovega odnosa do podjetništva, dojemanja podjetništva ter vključenosti v ustanavljanje in/ali lastništvo in vodenje podjetja. Z njegovo pomočjo lahko zato dobimo bolj poglobljen vpogled v nacionalno podjetništvo in njegove značilnosti in bolj popolno sliko, kot jo lahko zagotovijo različni statistični viri, ki temeljijo zgolj na podatkih, pridobljenih od obstoječih podjetij.
Keywords: globalni podjetniški monitor, podjetništvo, celotna zgodnja podjetniška aktivnost, gospodarski razvoj, podjetniški ekosistem
Published: 18.05.2021; Views: 90; Downloads: 7
URL Link to file

3.
Analiza kazalnikov gospodarskega razvoja in kvalitete življenja v Evropski uniji
Lea Žižek, 2020, master's thesis

Abstract: Vsako gospodarstvo se srečuje z različnimi družbenimi, gospodarskimi in okoljskimi problemi. Ti se od države do države razlikujejo in imajo različno stopnjo kompleksnosti oziroma težavnosti, kar se odraža v oteženem uresničevanju raznih dolgoročnih globalnih ciljev, ki se dandanes vse bolj osredotočajo na trajnostni vidik kot najprimernejšo pot za svetovni razvoj. Manj razvite države imajo pri doseganju teh ciljev večje težave kot razvite države. Tako se oboje ob tem srečujejo s takšnimi ali drugačnimi izzivi, s katerimi se razvitejše države zagotovo lažje spoprijemajo. Tukaj pa se pojavi vprašanje, katere države so manj oziroma bolj razvite od drugih. Za opredeljevanje gospodarskega razvoja razne organizacije v osnovi povečini uporabljajo podobne kazalnike s področja življenjskega standarda, zdravja in izobrazbe, to so na primer bruto domači proizvod, pričakovano trajanje življenja in povprečno število let izobraževanja. Na podlagi teh kazalnikov so posamezne institucije oblikovale indekse, s katerimi se enostavno izmeri gospodarski razvoj. Osnovnega je izoblikovala Organizacija združenih narodov in se imenuje indeks človekovega razvoja. V okviru te in tudi drugih organizacij so ta indeks posodabljali ter ga na različne načine nadgrajevali, na primer s prilagoditvijo neenakosti, z vključujočimi komponentami in vplivom na okolje. Izboljšane oblike slednjega so neenakosti prilagojen indeks človekovega razvoja, indeks vseobsegajočega razvoja, indeks srečnega planeta in indeks boljšega življenja. V magistrskem delu se posvetimo predstavitvi pomembnih kazalnikov gospodarskega in trajnostnega razvoja ter kvalitete življenja. V okviru tega pojasnimo tudi računanje naštetih indeksov, kjer se poleg teh lotimo tudi razlage indeksa trajnostnega razvoja, ki je relativno novejša različica in meri gospodarski razvoj s poudarkom na trajnosti. Svetovna banka, Organizacija združenih narodov in Mednarodni denarni sklad pa imajo izoblikovane klasifikacije za razvrščanje držav po razvitosti, ki omogočajo enostavno organiziranje držav v skupine za lažje opravljanje analiz. Po vzoru preučene tematike oblikujemo svoj indeks razvoja, česar se lotimo z analizo 28 držav Evropske unije po posameznih izbranih kazalnikih. Indeks razvoja na prvi pogled izgleda podoben indeksu trajnostnega razvoja, ki pa smo mu dodali za nas izredno pomembno komponento, to je subjektivno merilo splošnega zadovoljstva z življenjem. Glede na posamezne kazalnike so imele najboljše rezultate Avstrija, Švedska, Finska, Luksemburg, Danska in Irska. Obratno pa so najslabši rezultati bili v Bolgariji, na Hrvaškem, Češkem, Madžarskem, Slovaškem, Poljskem, v Italiji in Romuniji. Kasneje pa so glede na iz geometrijske sredine pridobljen indeks razvoja padle v skupino z visokim gospodarskim razvojem Švedska, Danska in Finska, v skupino z nizkim razvojem pa Bolgarija, Romunija, Italija, Nemčija, Malta, Grčija in Madžarska. Vse ostale države EU-28 pa so srednje gospodarsko razvite.
Keywords: gospodarski razvoj, kakovost življenja, trajnostni razvoj, klasifikacija za razvrščanje držav, indeks gospodarskega razvoja
Published: 25.08.2020; Views: 354; Downloads: 107
.pdf Full text (2,36 MB)

4.
Raznolikost podjetniških motivov
Miroslav Rebernik, Karin Širec, Polona Tominc, Katja Crnogaj, Matej Rus, Barbara Bradač Hojnik, 2020, scientific work

Abstract: V največji svetovni longitudinalni raziskavi Globalni podjetniški monitor (GEM) se že 21 let raziskujemo pomembne značilnosti podjetništva s posebnim poudarkom na najbolj zgodnjih fazah, ko se zaznavajo poslovne priložnosti in se posamezniki odločajo, ali se bodo ukvarjali s podjetništvom. GEM je bil zasnovan zato, da bi (1) meril razlike v odnosu do podjetništva, aktivnosti in v aspiracijah posameznikov v čim večjem številu držav, (2) odkrival dejavnike, ki spodbujajo ali ovirajo podjetniško aktivnost, še zlasti v odnosu do družbenih vrednot, osebnih značilnosti in podjetniškega ekosistema, (3) zagotavljal platformo za ocenjevanje vpliva podjetniške aktivnosti na ekonomsko rast v določenem gospodarstvu ter (4) odkrival potrebne politične ukrepe za krepitev podjetništva. S pomočjo te raziskave bolje razumemo odnos družbe do podjetništva ter individualne značilnosti posameznika, kot so dojemanje lastnih sposobnosti za podjetniško delovanje, sposobnost zaznavanja priložnosti, podjetniške namere in strah pred neuspehom. Ker GEM spremlja podjetniško aktivnost v celotnem življenjskem ciklu (nastajajoča, nova in ustaljena podjetja, prenehanje poslovanja), po tipih aktivnosti (visoka rast, inovativnost, internacionalizacija) in po sektorjih aktivnosti (zgodnja podjetniška aktivnost, podjetniška aktivnost zaposlenih), dobimo precej bogatejšo sliko o dogajanjih, kot če bi izhajali zgolj iz podatkov, ki nam jih ponujajo običajne statistične baze podatkov.
Keywords: Globalni podjetniški monitor, podjetništvo, celotna zgodnja podjetniška aktivnost, gospodarski razvoj, podjetniški ekosistem
Published: 29.05.2020; Views: 355; Downloads: 28
URL Link to file

5.
Analiza povezanosti gospodarske rasti in razvoja z globalizacijo
Tomaž Kokot, 2018, master's thesis

Abstract: Vsaka država mora poznati kazalnike, na podlagi katerih se merijo gospodarski razvoj, gospodarska rast, konkurenčnost in globaliziranost posameznega gospodarstva. Rezultati, ki jih dobimo s pomočjo omenjenih kazalnikov, nas lahko včasih pozitivno presenetijo, kar je znak, da je gospodarstvo uspešno. Kadar nas rezultati omenjenih kazalnikov presenetijo negativno, pa je potrebno povzeti ukrepe za izboljšanje razmer na posameznem področju. Za proučevanje omenjenega področja smo si izbrali kazalnike bruto domači proizvod, indeks človeškega razvoja, globalni indeks konkurenčnosti in indeks globalizacije KOF. Omenjene kazalnike smo analizirali na primeru izbranih držav, ki smo jih razvrstili med zelo razvite, srednje razvite in manj razvite države. Analiza kazalnikov globalnega indeksa konkurenčnosti je za manj razvite države pokazala, da manj razvite države spadajo med najbolj konkurenčne države, saj imajo najvišjo vrednost globalnega indeksa konkurenčnosti. Za vsako državo smo prav tako poiskali dejavnike, ki najbolj ovirajo njeno poslovanje. Ob pregledu vseh dejavnikov smo ugotovili, da se največkrat kot ovira pri poslovanju pojavita korupcija in neučinkovita vladna birokracija. Osnovni namen tega dela je raziskati, ali globalizacija vpliva na gospodarsko rast v posamezni državi oziroma ali gospodarska rast vpliva na globalizacijo v državi. Narejena analiza je pokazala, da ta vpliv v nekaterih državah, zajetih v vzorec, obstaja.
Keywords: gospodarski razvoj, gospodarska rast, konkurenčnost, globalizacija
Published: 18.10.2018; Views: 550; Downloads: 181
.pdf Full text (1,62 MB)

6.
Počasne spremembe podjetniške stvarnosti
Miroslav Rebernik, Polona Tominc, Ksenja Pušnik, scientific monograph

Abstract: Podjetništvo ima številne obraze, različni raziskovalci ga različno definirajo in ljudje ga običajno tudi zelo različno razumemo in razlagamo. Podjetništvo je proces, ki temelji na posameznikih, ki se odločijo za podjetniško kariero. Na temelju podatkov Globalnega podjetniškega monitorja (GEM) lahko identificiramo posameznike, stare med 18 in 64 let, ki so bodisi pričeli z nekaterimi aktivnostmi, da bi ustanovili podjetja, ali pa podjetje že imajo. Ker je raziskovalni pristop GEM enak za vsa leta, omogoča boljše razumevanje podjetniških sprememb. Tako se v Sloveniji zadnjih pet let, indeks motivacije ves čas izboljšuje: vse več je posameznikov, ki se lotevajo podjetništva zaradi priložnosti. Podjetniki, ki ustanavljajo podjetja zaradi nujnosti, imajo manjše ambicije po rasti in izkazujejo manjšo nagnjenost za zaposlovanje in razvoj kot podjetniki, ki se podjetništva lotijo zaradi priložnosti. Kot dopolnilo tokratna študija izpostavlja pomembno področje podjetniškega procesa in sicer področje financiranja podjemov.
Keywords: podjetje, podjetništvo, podjetnik, Slovenija, spremembe, gospodarski razvoj, Globalni podjetniški monitor, financiranje podjemov
Published: 18.01.2017; Views: 946; Downloads: 54
URL Link to full text
This document has many files! More...

7.
Premalo razvojno usmerjenih podjetij
Miroslav Rebernik, Polona Tominc, Ksenja Pušnik, scientific monograph

Abstract: Družbeno, ekonomsko in kulturno okolje v posamezni državi pomembno vpliva na to, koliko posameznikov bo zasnovalo podjetje. Vplivajo pa tudi posameznikova motivacija, znanje in veščine, ki so potrebne za podjetništvo. Stopnja podjetniške aktivnosti v Sloveniji je še vedno relativno nizka. Bolj kot na število podjetnikov moramo svojo pozornost usmeriti na njihovo kakovost. Analiza, predstavljena v pričujoči monografiji, kot tudi rezultati raziskav, opravljenih po svetu v sodelujočih GEM državah in drugje v svetu, kažejo, da se mora podjetniška politika spremeniti od »splošne podjetniške politike« v »podjetniško politiko za rast in razvoj«, saj so podjetja, ki želijo rasti in imajo hkrati tudi objektivne možnosti za rast in širjenje tržišča, redka, hkrati pa imajo zahteve in potrebe, ki jih je treba obravnavati hitro, fleksibilno in učinkovito. »Podjetniška politika za rast in razvoj« mora biti, med drugim, izrazito selektivna, hkrati pa tudi proaktivna v iskanju tistih podjetij oziroma posameznikov v okolju, ki imajo tako motivacijo kot objektivne možnosti za rast in razvoj.
Keywords: podjetje, podjetništvo, podjetnik, Slovenija, gospodarski razvoj, razvoj, razvoj podjetja, Globalni podjetniški monitor, inovativna naravnanost, podjetniška motivacija
Published: 18.01.2017; Views: 904; Downloads: 78
URL Link to full text
This document has many files! More...

8.
Dejavniki socialnega kapitala na slovenskem podeželju
Rok Rebernak, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo raziskovali dejavnike socialnega kapitala na slovenskem podeželju. Uporabljeni so bili podatki iz raziskave Slovensko javno mnenje (2013). Analizirali smo respondente glede na tip krajevne skupnosti (mestna n = 335 , primestna n = 119, vaška n = 539). V okviru socialnega kapitala so bili merjeni njeni ključni elementi: posplošeno zaupanje, zaupanje v institucije ter članstvo v različnih organizacijah. Raziskava vaške skupnosti v Sloveniji je pokazala nizke stopnje socialnega kapitala. Medregijske razlike na merah socialnega kapitala (posplošeno zaupanje, zaupanje v institucije, članstvo v različnih organizacijah) so v večini majhne in statistično neznačilne, na vseh indikatorjih dosegajo respondenti v povprečju nizke stopnje zaupanja ter nizko participacijo v prostovoljnih združenjih. Glede na pretekle raziskave socialnega kapitala v podeželskih skupnostih, smo predvidevali pozitivno povezanost elementov socialnega kapitala z gospodarsko razvitostjo. Analiza je pokazala, da kljub majhnim razlikam v vseh elementih socialnega kapitala, najvišje stopnje zaupanja in članstva v različnih organizacijah dosegajo regije z najvišjim regionalnim BDP na prebivalca. Starost ne vpliva na stopnje socialnega kapitala, medtem ko so se pokazale statistično značilne razlike med mestnim in vaškim tipom krajevne skupnosti. Prihodnje raziskave socialnega kapitala na slovenskem podeželju so nujne, saj je, z izjemo geografske raziskave Slavičeve (2009), pregled literature pokazal na odsotnost socioloških raziskav socialnega kapitala.
Keywords: socialni kapital, gospodarski razvoj, razvoj podeželja, zaupanje, trajnostni razvoj
Published: 05.10.2016; Views: 844; Downloads: 106
.pdf Full text (786,92 KB)

9.
SONARAVNI RAZVOJ TURISTIČNE DESTINACIJE ČRNA NA KOROŠKEM
Alan Vidovič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega seminarja je analiza možnosti razvoja turizma v občini Črna na Koroškem. V teoretičnem delu naloge prikažem smernice strategije razvoja turizma Slovenije ter strategije razvoja Mežiške doline in Črne na Koroškem s poudarkom na trajnostnem sonaravnem razvoju. Predstavljene so tudi osnovne geografske značilnosti in značilnosti turistične ponudbe obravnavane turistične destinacije. Osrednji del diplomskega seminarja predstavlja analiza dosedanjega razvoja turizma v turistični destinaciji Črna na Koroškem. Orišem vidike sonaravnega razvoja v občinski strategiji in njeno usklajenost s strategijo razvoja regije (Mežiška dolina) kot celote. Ugotavljam, da je turistična destinacija v glavnem upoštevala zakonitosti sonaravnega razvoja turizma. S pomočjo ankete analiziram zaznavanje Črnjanov o gospodarskih, socio-kulturnih in okoljskih vplivih turizma. Glavni problem je v precejšnji nezainteresiranosti domačinov glede turizma. Ob koncu prikažem tudi nekatere izzive in možnosti za nadaljnji sonaravni trajnostni razvoj turistične destinacije.
Keywords: trajnostni razvoj turizma, strategija razvoja turizma, turistična destinacija Črna na Koroškem, gospodarski, socio-kulturni in okoljski vplivi turizma, zaznavanje domačinov o učinkih turizma.
Published: 01.12.2015; Views: 1102; Downloads: 148
.pdf Full text (2,75 MB)

10.
Zakaj v Sloveniji še ni dovolj inoviranja - gospodarsko in kulturno razvojni razlogi
Matjaž Mulej, 2006, original scientific article

Abstract: Slovenija je po oceni Evropske unije (EU) dovolj inovativna, da je postala članica EU. Podlaga ocene je najbrž le institucionalna ureditev, ne dejanska kultura in praksa, brez katerih institucije ne delujejo dovolj dobro. Pogled v razvoj gospodarstva in kulture kaže, da se je treba poglobiti v dane korenine kulture in jo inovirati. Predlagamo nekaj ukrepov, ki bi morda zbližali institucionalno ureditev in dano kulturo ter inovirali oboje, ne le tehnologije.
Keywords: gospodarski razvoj, inovacije, inovativnost, inoviranje, management, vodenje, Slovenija, inovativno poslovanje
Published: 10.07.2015; Views: 846; Downloads: 40
URL Link to full text

Search done in 2.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica