| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Analiza političnih in ekonomskih odnosov med evropsko unijo in rusijo
Benjamin Topolko, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem seminarju so obravnavani politični in gospodarski odnosi med Evropsko unijo in Rusijo, dvema velikima gospodarstvoma, ki imata tudi skupno mejo. V 90. letih prejšnjega stoletja je Evropska unija dobivala vse večjo vlogo na svetovnem političnem zemljevidu, v tem tisočletju pa je pridobivala tudi članice iz vzhodnega dela Evrope. Njeni odnosi z Rusijo so dobili podlago z Dogovorom o partnerstvu in sodelovanju iz leta 1997. Diplomski seminar se osredotoča na odnose med gospodarstvoma po letu 2012 in v ta namen sta najprej predstavljeni njuni politični in gospodarski vlogi v svetu. Vloga Evropske unije je predstavljena skozi vlogo Evropskega sveta, Evropske službe za zunanje delovanje, obseg in strukturo mednarodne trgovine in tuje neposredne investicije. Vloga Rusije je predstavljena skozi prizmo njene vloge na Bližnjem vzhodu, v Evrazijski uniji, obsegu in strukturi mednarodne trgovine in tujih neposrednih investicijah. V nadaljevanju oblikujemo pregled razvoja političnih odnosov med Evropsko unijo in Rusijo po letu 2012, najprej s programom Štirje skupni prostori in nato s sankcijami, ki so vsebovale diplomatske in restriktivne ukrepe, ukrepe, sprejete za področje Krima, in ruske povračilne ukrepe. V sklopu pregleda gospodarskih odnosov po letu 2012 predstavljamo vstop Rusije v Svetovno trgovinsko organizacijo in gospodarske sankcije Evropske unije. Temu sledi pregled trgovinskega toka blaga in storitev, trgovinske bilance in tujih neposrednih investicij med gospodarstvoma.. Predstavljeni so tudi njuni trenutni politični in gospodarski odnosi z nekaterimi napovedmi. Vlogo posrednika je med velesilama želela odigrati tudi Slovenija, zato je v predzadnjem poglavju diplomskega seminarja podan tudi kratek pregled odnosov med Slovenijo in Rusijo ter zunanjepolitičnih stališč Slovenije do sankcij Evropske unije.
Keywords: Politični odnosi, gospodarski odnosi, sankcije, mednarodna trgovina, tuje neposredne investicije, Evropska unija, Rusija, Slovenija.
Published in DKUM: 01.12.2017; Views: 1851; Downloads: 124
.pdf Full text (407,85 KB)

2.
SKUPNA ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EVROPSKE UNIJE DO ZDA IN KANADE
Mojca Zupančič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo analizirali sodelovanje med Evropsko unijo (EU) in ZDA ter EU in Kanado, ki je v zadnjih petdesetih letih pridobivalo na pomenu. Predstavili smo gospodarstva EU, ZDA in Kanade ter politične in gospodarske odnose EU z obravnavanima državama. Osredotočili smo se na analizo Skupne zunanjetrgovinske politike EU do navedenih držav. Posebno pozornost smo namenili sporazumom. Proučili smo Čezatlantski sporazum o trgovini in investicijah (Transatlantic Trade and Investment Partnership – TTIP) med EU in ZDA, o katerem se trenutno pogajajo. Prav tako smo namenili pozornost Celovitemu gospodarskemu in trgovinskemu sporazumu (Comprehensive Economic and Trade Agreement ‒ CETA) med EU in Kanado, o katerem sta se že dogovorili, vendar ga je potrebno še ratificirati. Obravnavali smo tudi trgovinsko sodelovanje Slovenije z ZDA in Kanado ter obete za prihodnje sodelovanje v kontekstu napovedanega sprejetja TTIP in CETA. V zadnjem desetletju, ko je prišlo do svetovne gospodarske krize, se je oblikovalo spoznanje, da se je potrebno še tesneje povezati, saj prost pretok blaga, storitev in kapitala, lahko bistveno pripomorejo k gospodarski rasti in razvoju. Kljub velikim prizadevanjem za uskladitev tehničnih standardov je trgovanje med EU in navedenima državama iz leta v leto upadalo. Prednosti v obsegu in dinamiki trgovanja ter investiranja so začele pridobivati države v razvoju oz. t.i. hitro rastoča tržišča.
Keywords: EU, ZDA, Kanada, Skupna zunanjetrgovinska politika EU, sporazumi, politični odnosi, gospodarski odnosi
Published in DKUM: 10.06.2016; Views: 1614; Downloads: 158
.pdf Full text (1,04 MB)

3.
4.
GOSPODARSKA DIPLOMACIJA - PRIMERJAVA MED SLOVAŠKO IN SLOVENIJO
Tadeja Leskovar, 2011, final seminar paper

Abstract: V delu diplomskega seminarja smo obravnavali področje gospodarske diplomacije, ki je del zunanje politike države in ima opravka z mednarodnimi odnosi med državami. Zato smo v začetku opredelili zunanjo politiko in razložili še odločanje ter sredstva zunanje politike. Sledi definiranje mednarodnih odnosov, skupaj z nekaterimi teorijami na tem področju. Eno izmed sredstev zunanje politike in mednarodnih odnosov je tudi diplomacija, ki predstavlja osrednjo temo seminarja. Najprej smo podali nekaj definicij, nato dodali kratek pregled razvoja diplomacije, na koncu pa še nekatere posamezne podvrste diplomacije. Ena izmed teh je tudi gospodarska diplomacija, ki v osnovi deluje na bilateralni ravni med državami, čeprav mnogi v to kategorijo uvrščajo tudi aktivnosti na multilateralni ravni. Na kratko se v petem poglavju dotaknemo vprašanja stanja gospodarske diplomacije v finančni in gospodarski krizi, nato pa sledi še poglavje, kjer primerjamo državi Slovenijo ter Slovaško. Najprej ugotavljamo, kakšno je gospodarsko sodelovanje med državama, nato opisujemo gospodarski diplomaciji obeh držav ter na koncu ugotavljamo še, kolikšno je sodelovanje med obema gospodarskima diplomacijama.
Keywords: Ključne besede: zunanja politika, mednarodni odnosi, diplomacija, gospodarska diplomacija, slovensko-slovaški gospodarski odnosi.
Published in DKUM: 16.11.2011; Views: 2570; Downloads: 189
.pdf Full text (891,60 KB)

5.
DOBRO POČUTJE IN ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH PRI DELU
Jasmina Paska, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V zadnjih letih raziskovanja dogajanja v podjetjih ugotavljajo, da je človek ključni dejavnik vseh aktivnosti v podjetju. Človeški kapital postaja vse bolj cenjen v ohranjanju konkurenčnosti na globalnem trgu. V podjetju se lahko nezadovoljstvo zaposlenih kaže v izgubi volje za delo, namernem zmanjševanju delovnih naporov, širjenju nezadovoljstva med sodelavci, izostajanje z dela, stavke,… Zato je najboljša strategija podjetja, da odstrani vzroke nezadovoljstva zaposlenih. To je možno le, če vodstvo ugotovi, kakšni so vzroki in katere skupine zaposlenih so jim najbolj izpostavljene. Tako bodo lahko zadovoljni zaposleni sledili svojim ciljem in ciljem podjetja ter pokazali svojo učinkovitost in tako prispevali največ k uspešnosti podjetja. Ključnega pomena za uspešno delo so predvsem medosebni odnosi med zaposlenimi. Da bi se zaposleni dobro počutili na svojem delovnem mestu in bi z veseljem opravljali svoje delo, se morajo razumeti s sodelavci in nadrejenimi, sicer so napeti in komaj čakajo, da zapustijo svoje delovno mesto. Najbolj pomembna lastnost dobrega počutja so vrednote, saj le te ljudi vežejo. Člani neke socialne skupine z med seboj usklajenimi vrednotami se počutijo dobro, saj so jim pomembne enake oziroma podobne stvari. Nekdo daje prednost zabavi, drugi družini, tretji pa zdravju ali kariernemu uspehu. Zato ob sebi potrebujemo ljudi, s katerimi te naše prioritete delimo. Pomembno dejstvo je, da se bomo na delovnem mestu boljše počutili, če bodo naše karierne vrednote usklajene z vrednotami podjetja. Bolj kot se vrednote razlikujejo, težje bomo delali in manj verjetnosti je, da bomo zjutraj odhajali na svoje delovno mesto z nasmehom na ustih in polni energije.
Keywords: Ključne besede: pozitivna psihologija, subjektivno emocionalno blagostanje, psihično blagostanje, model petih velikih faktorjev osebnosti, dimenzije psihičnega blagostanja, teoretske razlage subjektivnega blagostanja, politika in dobro počutje zaposlenih, gospodarski kazalniki in dobro počutje zaposlenih, socialni odnosi, vera, kultura in dobro počutje, dobro počutje pri delu, fizično ter mentalno zdravje zaposlenih, prosti čas in dobro počutje, denar in dobro počutje, podjetje, zadovoljni zapo
Published in DKUM: 26.07.2010; Views: 9074; Downloads: 2025
.pdf Full text (735,81 KB)

6.
Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica