1. Gradnja 6. bloka TEŠ - možnosti korupcije : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeRené Gorišek, 2023, undergraduate thesis Abstract: Pri pisanju te diplomske naloge smo se posvetili predvsem gradnji in investiciji v gradnjo šestega bloka TEŠ in možnost korupcije, ki bi lahko nastala pri tem projektu. Bralcem bom poskušal z argumenti in dejstvi pojasniti, kaj sploh je korupcija in kako se ta vidi pri specifičnem primeru, kot je pri nam v Sloveniji TEŠ 6. Korupcija se pri nas iz leta v leto veča oz. je veliko bolj poudarjena v zadnjih časih pri večjih državnih pa tudi zasebnih projektih. Pri gradnji šestega bloka TEŠ je ves čas prihajalo do izrazitih sumov korupcije. Kot laiki smo lahko takrat tudi to opazili tudi sami saj so bile novice in mediji polni informacij le o tem primeru, o njem pa slišimo še danes, ker primer še vedno ni čisto zaključen. Preiskovalni organi so naredili ogromen delež pri preiskavah možnosti korupcije in nekaj odgovornih celo spravili v zapor, a glavnim akterjem oz. vodilnim v tem projektu niso uspeli nikoli dokazati njihove vpletenosti v korupcijo pri gradnji, ker so le ti zelo spretno izkoriščali luknje v našem zakonskem sistemu. Pri tej diplomski nalogi smo podrobneje analizirali, kako naši preiskovalni organi rešujejo takšne probleme oz. sume korupcij, kateri so za to pristojni, kako lahko k temu pripomorejo nevladne organizacije in mediji, posvetili pa se bomo tudi na nezmožnost države pri reševanju problema korupcije in kako se je dejansko lahko izogniti kazni za koruptivnost, četudi je nekdo s tem pridobil ogromno nepravičnega premoženja medtem, ko je ostala večina bila za to oškodovana. Korupcija in koruptivnost iz dneva v dan naraščata, tako pri vsakdanjih stvareh, kot tudi pri velikih projektih kot je TEŠ 6. Dejstvo pa je, da korupcija nikoli ne prinese nič pozitivnega, ampak s seboj pušča sledi, ki so neetične, nepoštene in nezakonite.
Keywords: termoelektrarna Šoštanj - TEŠ, šesti blok, korupcija, gospodarski kriminal, parlamentarna preiskovalna komisija, diplomske naloge
Published in DKUM: 18.10.2023; Views: 148; Downloads: 40
 Full text (865,66 KB) |
2. Forenzično računovodstvo in izzivi korupcije pri javnem naročanjuDenis Fras, 2022, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali uporabnost forenzičnega računovodstva v boju proti korupciji v poslovnem svetu. O sami korupciji in njenem preprečevanju se v zadnjem času veliko govori, saj se novi sumi o koruptivnih dejanjih pojavljajo dnevno, med njimi sta še posebej izrazita pojava nepotizma in klientelizma. Ker je zaradi velike mere kreativnosti posameznikov prevare v poslovnem svetu vse težje odkrivati, se je razvila nova veja računovodstva, ki se je specializirala za preiskovanje, odkrivanje in dokazovanje poslovno-finančnih prevar, poneverb in kriminalnih dejanj »belih ovratnikov«. Nova veja računovodstva se imenuje forenzično računovodstvo in zajema uporabo računovodskih pojmov, razumevanj, rešitev in tehnik za reševanje pravnih poslov. V zadnjem desetletju so se spremenila gospodarska razmerja, poslabšala se je kultura nosilcev poslovnih dejavnosti. Ob tem sta se razvili predvsem negotovost in turbulenca, ki vplivata in ogrožata temeljne vrednote v poslovnem svetu. Etično obnašanje je v želji po pridobivanju lastne koristi in uspeha zamenjalo neetično. Razvil se je gospodarski kriminal, ki se širi na vsa področja in povzroča nepopravljivo škodo. Tako je tudi dejavnost javnega naročanja podvržena koruptivnim dejanjem, kar je glavna tema magistrskega dela. Javno naročanje je dejavnost, ki predstavlja oskrbo javnega sektorja z blagom, storitvami in gradbenimi deli s ciljem pridobiti na podlagi vnaprej določenega postopka in na podlagi pridobitve čim več konkurenčnih ponudb najugodnejšega ponudnika (Kos, 2013). Zaradi neupoštevanja temeljnih načel javnega naročanja in etičnih meril javnih uslužbencev ter posledičnega nepravilnega ravnanja v postopkih javnega naročanja (ki so lahko tudi posledica nepoznavanja veljavnih predpisov) pogosto prihaja do koruptivnih dejanj v postopku. Nemalokrat se zgodi, da naročnik prilagodi javno naročilo ali njegov element z namenom, da bo izbran točno določen ponudnik. Kljub nadzoru določenih institucij nad postopki je korupcija še vedno močan del sistema javnega naročanja, kar dokazujejo prijave sumov koruptivnih dejanj s strani neizbranih ponudnikov. S čim bi torej lahko uspešno zatrli koruptivna dejanja? Morda s spremembo zakonodaje, še bolj poostrenim nadzorom nad delom naročnikov in ponudnikov ter uvajanjem forenzičnega računovodstva z namenom vzpostaviti sistem transparentnosti in integritete ter dokazati, da se korupcija ne izplača.
Keywords: forenzično računovodstvo, forenzični računovodja, prevara, korupcija, gospodarski kriminal, obvladovanje tveganj, odkrivanje kaznivih dejanj, preprečevanje kaznivih dejanj, javno naročilo, javni sektor
Published in DKUM: 20.12.2022; Views: 494; Downloads: 94
Full text (2,30 MB) |
3. Specializirana sodišča in oddelki v Republiki Sloveniji : diplomsko deloLara Knapić, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava specializirana sodišča in oddelke v Republiki Sloveniji. Natančneje so predstavljena splošna sodišča, specializirana sodišča in oddelki specializiranih sodišč. Ugotavljam, da v Republiki Sloveniji kot specializirana sodišča delujejo zgolj delovna in socialna sodišča ter upravno sodišče, imamo pa nekaj več specializiranih oddelkov za posamezna kazniva dejanja. Pri sojenju na specializiranih sodiščih je izrednega pomena tudi delo in izobraževanje specializiranih sodnikov, ki mora biti podkrepljeno z znanjem in nenehnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem na posameznih specifičnih področjih. V magistrskem delu je prav tako zajeta opredelitev kaznivih dejanj, o katerih specializirana sodišča oziroma specializirani oddelki odločajo na področju kazenskega prava, ter prednosti in pomanjkljivosti specializiranih sodišč. Menim, da število kaznivih dejanj vsakodnevno narašča, zato je ena izmed prednosti specializiranih sodišč tudi ta, da so sodniki osredotočeni na zgolj eno področje, v katerem se vsakodnevno izobražujejo in nadgrajujejo svoje znanje. Vendar pa kljub temu nastanejo tudi pomanjkljivosti specializiranih sodišč, ki po malem rušijo celoten pravni sistem posamezne države, kot tudi prava kot celote. Zato primerjalno pravno slovenska specializirana sodišča in oddelke primerjam tudi z drugimi državami, kot sta Republika Nemčija in Republika Avstrija, omejila in osredotočila pa sem se predvsem na sosednjo Republiko Hrvaško.
Keywords: specializirana sodišča, specializirani oddelki, kazenska sodišča, prednosti, pomanjkljivosti, Republika Slovenija, Republika Hrvaška, gospodarski kriminal, korupcija
Published in DKUM: 09.02.2022; Views: 699; Downloads: 99
Full text (1,96 MB) |
4. Zaznavanje gospodarsko-kriminalnih dejanj po pričetku stečajnega postopkaSuzana Bela, 2020, master's thesis Abstract: Stečajno pravo naj bi upnikom zagotovilo možnost, da se jim iz razpoložljivega dolžnikovega premoženja poplača terjatve do dolžnika. Če dolžnikovo premoženje ne zadošča za poplačilo vseh upnikov, se ravna po t. i. načelu »par condicio creditorum«, ki temelji na sorazmernem in hkratnem poplačilu vseh upnikov. Dejavnikov, ki bi lahko vplivali na povzročitev kaznivih dejanj, je več. V podjetjih so prisotni veliki pritiski glede povečevanja dobička, hkrati pa gospodarski kriminal povzroča veliko škodo podjetju tako v denarni vrednosti kot tudi zunanji podobi podjetja. Ameriška zakonodaja v primerjavi s slovensko zagotavlja strateški mehanizem, s katerim lahko podjetja v stečajnem postopku izvajajo strateške spremembe, zaradi katerih podjetje po končanem stečajnem postopku lahko še naprej posluje, in sicer učinkoviteje in bolj gospodarno. Za odkrivanje gospodarsko-kriminalnih dejanj več kot polovica obravnavanih podjetij v raziskavi uporablja obdelavo podatkov naravnega jezika in umetno inteligenco (tehnologija zbiranja podatkov in informacij v spletnih oblakih). Pojav kriminalitete v družbi povzroča škodo, povečuje stroške na račun oškodovanih in je povezana z občutkom varnosti državljanov. Podjetja potrebujejo strogo nadzorno okolje, redne analitične teste podatkov in sistem za stalno odkrivanje morebitnih kriminalnih dejanj. Stečajni upravitelji zaznavajo predvsem naslednje pojavne oblike: sum na uničenje ali ponareditev poslovne dokumentacije, sum na kaznivo dejanje razpolaganja s sredstvi podjetja v osebne namene, poslovne goljufije, oškodovanja upnikov, protipravno uporabo blagovne znamke in oškodovanje temeljnih pravic delavcev. Stečajni upravitelji se srečujejo s številnimi težavami. V večini primerov sumov na kazniva dejanja ni dovolj podatkov ali denarnih sredstev, da bi jih bilo mogoče raziskati do faze, da bi bila podana kazenska ovadba. Upravitelji poudarjajo, da odkrivanje takšnih dejanj za njih pomeni dodatno obveznost, prav tako pri tem ni pozitivnega učinka za stečajno maso. Stečajni upravitelji navajajo, da obstaja težava v dokazovanju gospodarsko-kriminalnih dejanj zaradi pomanjkljivih ali celo uničenih arhivov stečajnih dolžnikov. Stečajnim upraviteljem niso poznani nobeni posebni postopki, orodja ali navodila, kako ravnati ob sumu na gospodarsko kaznivo dejanje, a vendarle vedo, kako ukrepati. Ob zaznavi ali odkritju suma se poda prijava oziroma ovadba na sum kaznivega dejanja, a kadar do primopredaje dokumentacije ne pride, se poda zgolj predlog za uvedbo postopka o prekršku na Ministrstvo za pravosodje. Večina stečajnih upraviteljev na strani države občuti interes po pregonu gospodarsko-kaznivih dejanj. Stečajni upravitelji na splošno menijo, da imajo dovolj kompetenc za potencialno zaznavanje oziroma odkritje gospodarsko-kriminalnih dejanj, nekateri so mnenja, da jim na tem področju manjkajo ustrezna poglobljena znanja in prakse, zato bi bilo koristno, da bi se na temo obravnavane tematike izvajala dodatna strokovna izobraževanja, vendar na dovolj visoki ravni. Nekateri prav tako menijo, da imajo premajhna pooblastila, saj bi jim bil v veliko pomoč dostop do vseh tistih baz podatkov in evidenc, kot so dostopne na primer FURS-u. Upravitelji poudarjajo, da je na tem področju premalo obsodb. Dobrodošla bi bila ustrezna reformacija organov pregona v smislu omogočanja sprememb. Stečajni upravitelji so mnenja, da je prostor za spremembe, vendar stečajni upravitelji vseeno nasploh menijo, da je učinkovitost pregona gospodarske kriminalitete pri nas primerljiva z drugimi državami EU in da je pregon dovolj učinkovit. Potrebno je imeti v mislih imeti tudi ustavne pravice in svoboščine tistih, ki v predkazenskih in kazenskih postopkih nastopajo kot osumljenci.
Keywords: stečajno pravo, stečajni postopek, gospodarski kriminal, gospodarsko-kriminalna dejanja, stečajni upravitelji, sum na kaznivo dejanje.
Published in DKUM: 14.04.2021; Views: 736; Downloads: 79
Full text (2,08 MB) |
5. Gospodarski kriminal v Sloveniji in uspešnost njegovega pregonaManja Ravničan, 2019, master's thesis Abstract: Mejo med dopustnim in nedopustnim ravnanjem ter vedenjem določajo vnaprej postavljene vrednote, pravila ter zavest ljudi, da morajo ob izvršitvi kaznivih dejanj kazensko in moralno odgovarjati. Zaradi posledic, ki so pogosto nevidne, je obravnava in preiskovanje gospodarskega kriminala še težja, zato je smiselno proučiti dejavnike in vzroke nastanka gospodarskih kaznivih dejanj. Zaradi svoje kompleksnosti je gospodarski kriminal oblika kriminala, kjer je s kaznivimi dejanji pri gospodarskem poslovanju ogroženo premoženje ali druge dobrine v lasti gospodarskih subjektov, države ali družbene skupnosti, prav tako pa se pojavlja nevarnost v delovanju celotne družbe, ki posledično ustvarja neenakost in razslojevanje v družbi. Za uspešno obravnavo in pregon gospodarskega kriminala je potrebno dobro obvladovanje tveganj, za kar skrbijo notranji in zunanji organi revizije ter druge oblike nadzora.
Uspešnost države pri pregonu in obvladovanju problematike gospodarskega kriminala je odvisna od medsebojnega sodelovanja in konsistentnosti pristojnih organov. Glede na to, da je gospodarski kriminal pojav gospodarskega, družbenega in tehnološkega razvoja, morajo stroka in znanost zaznati okolje in dejavnike, ki vplivajo na pojav novih oblik gospodarskega kriminala, povezati institucije ter strateško postaviti cilje. Glavni strateški cilj, na katerega so osredotočene vse institucije pregona, je vsekakor izogib in zmanjšanje pojava gospodarskega kriminala, bodisi pri fizičnih osebah bodisi pri pravnih. Po preučevanem je moč trditi, da gospodarsko kriminaliteto v večini izvršujejo ljudje, ki so nadpovprečno razgledani, imajo podrobno strokovno znanje s področja delovne zakonodaje in obvladajo druge predpise. Za uspešen pregon gospodarskega kriminala bomo predstavili analizo gospodarskih kaznivih dejanj za obdobje 2013–2017 in podrobneje predstavili gospodarski kaznivi dejanji poslovne goljufije in pranja denarja ter organe pregona gospodarskega kriminala, kar nam bo dalo izsledke pri nadaljnji obravnavi in še uspešnejšem pregonu gospodarskega kriminala v Sloveniji.
Keywords: gospodarski kriminal, poslovna goljufija, pranje denarja, organi pregona, Slovenija
Published in DKUM: 05.12.2019; Views: 1059; Downloads: 189
Full text (518,76 KB) |
6. Primerjalna analiza vsebine izobraževalnih programov za preiskovalce prevarEmina Grašić, 2019, master's thesis Abstract: Forenzično računovodstvo je relativno novo področje računovodstva in je usmerjeno predvsem v smer preprečevanja in odkrivanja nezakonitih dejanj v finančnih dokumentacijah določenih inštitucij. V današnjem času je pomembno predvsem zaradi nadzora poslovnih dejanj in aktivnosti.
Forenzično računovodstvo zahteva visoko stopnjo znanja in veščin, potrebnih za izvajanje aktivnosti, povezanih s finančnimi poročili. Področja, potrebna za izvajanje določenih aktivnosti, so: forenzika, ekonomija, pravo, poslovno in komunikacijsko računovodstvo, informatika, za kakovost le-tega pa je potrebno poskrbeti v fazi študija forenzičnega računovodstva.
Namen magistrskega dela je bil izvesti analizo ameriškega, slovenskega in hrvaškega študija forenzičnega računovodstva. Rezultati dosedanjih analiz kažejo, da šolski sistem ZDA ponuja veliko več. Na področju Slovenije in Hrvaške je forenzično računovodstvo slabo zastopano, na trgu pa se čuti njegovo pomanjkanje.
Keywords: forenzično računovodstvo, forenzični računovodja, gospodarski kriminal, goljufija, študijski program za forenzično računovodstvo
Published in DKUM: 20.08.2019; Views: 1122; Downloads: 158
Full text (1,12 MB) |
7. Odkrivanje in preiskovanje gospodarske kriminalitete na območju PU Kranj od leta 2013 do 2017 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloInes Benedik, 2019, undergraduate thesis Abstract: Slovenija je ena od evropskih držav, ki ni varna pred gospodarskim kriminalom. Gospodarski kriminal se z današnjo novo tehnologijo samo še izboljšuje, a se zato preiskovalci na tem področju vedno bolj izobražujejo, da bi preprečili oziroma zmanjšali gospodarski kriminal. Preiskovalci pripomorejo veliko pri zmanjševanju gospodarske kriminalitete, a pri tem jim pomaga tudi zakonodaja, ki se je z leti začela spreminjati. Vsi prebivalci Slovenije si želimo, da bi se v prihodnosti še bolj zmanjšala ali celo, da gospodarskega kriminala ne bi bilo več. Glede na današnje čase se tudi strinjam, da gospodarski kriminal ne bo izginil. Z diplomsko nalogo, ki ima naslov Odkrivanje in preiskovanje gospodarske kriminalitete na območju Policijske uprave Kranj od leta 2013 do leta 2017, želim predstaviti, kako se pri nas spopadamo z gospodarskim kriminalom. Namen diplomske naloge je, da ugotovim, kakšen odstotek predstavlja gospodarski kriminal na Policijski upravi Kranj. Cilj diplomske naloge je ugotoviti, koliko gospodarske kriminalitete je odkrite in preiskovane na območju Policijske uprave Kranj. Z analizo, ki so jo opravili policisti Policijske uprave Kranj, bomo predstavili, koliko se je gospodarski kriminal spremenil od leta 2013 do leta 2017, kakšen odstotek predstavlja in katero kaznivo dejanje s področja gospodarske kriminalitete se pri nas največ pojavlja. Čeprav se izboljšuje informacijska tehnologija in spreminjajo zakoni, upamo, da se bo gospodarska kriminaliteta z leti začela zmanjševati in ne povečevati. Da bi se gospodarski kriminal začel počasi zmanjševati, bi morali začeti ozaveščati ljudi, ki ne vedo, kaj je gospodarski kriminal in katera kazniva dejanja spadajo pod to kategorijo, da s tem, ko izvajajo gospodarski kriminal, ne škodujejo samo sebi, ampak tudi naši državi in prebivalstvu, ki živi v Sloveniji. Upam, da bom z diplomsko nalogo pripomogla tudi pri ozaveščanju prebivalstva.
Keywords: diplomske naloge, gospodarski kriminal, korupcija, statistični podatki, gospodarska kazniva dejanja
Published in DKUM: 15.05.2019; Views: 918; Downloads: 146
Full text (1,14 MB) |
8. Delo policije in državnega tožilstva v predkazenskem postopku pri preiskovanju gospodarske kriminalitete : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMiha Skarlovnik, 2018, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo predstavili gospodarsko kriminaliteto, policijo in državno tožilstvo ter njuno sodelovanje v predkazenskem postopku pri preiskovanju gospodarske kriminalitete. V Sloveniji imata pri odkrivanju in preiskovanju gospodarske kriminalitete v predkazenskem postopku pomembno vlogo policija in državno tožilstvo. Pri odkrivanju in preiskovanju gospodarske kriminalitete v predkazenskem postopku imajo v policiji pomembno nalogo lokalne kriminalistične skupine, Sektor za gospodarsko kriminaliteto in Nacionalni preiskovalni urad RS. Državno tožilstvo oziroma državni tožilec je vodja predkazenskega postopka, njegova vloga pa je usmerjanje policije, da zbere dovolj dokazov, da lahko po predkazenskem postopku uspešno nadaljuje kazenski pregon oziroma kazenski postopek. Empirični del diplomske naloge temelji na analizi s pomočjo spleta in podatkov državnega tožilstva. Za vzorec smo vzeli podatke iz letnih poročil policije in obravnavano gospodarsko kaznivo dejanje, ki ga je v predkazenskem postopku obravnavala Policijska postaja Slovenj Gradec. V nadaljevanju smo predstavili osumljeno podjetje Dural d.o.o. in zbrane dokaze policije v predkazenskem postopku, kjer smo teoretične ugotovitve policije v predkazenskem postopku primerjali še z ugotovitvami državnega tožilstva v nadaljnjem kazenskem postopku. Skozi analizo smo ugotovili, da policija uspešno preiskuje gospodarska kazniva dejanja, da je gospodarska kriminaliteta med leti 2008-2014 naraščala, nato pa pričela padati. S pregledom in analizo spisa Okrožnega državnega tožilstva v Slovenj Gradcu smo ugotovili, da so policisti Policijske postaje Slovenj Gradec v celoti pravilno ugotovili škodo za vse zaposlene oškodovane delavce, ki so jo izračunali na podlagi pridobljenih REK obrazcev s strani Davčne uprave Republike Slovenije. V nadaljnjem kazenskem postopku je bil aktiviran tudi sodni izvedenec, ki je prav tako izračunal oziroma ugotovil škodo za zaposlene delavce, katera se je ujemala z ugotovitvami policistov. Iz analize primera izhaja, da so se policisti pri izračunu zmotili le pri enem delavcu za dva centa. Ugotovili smo tudi, da so policisti Policijske postaje Slovenj Gradec v predkazenskem postopku zbrali dovolj dokazov, da je državni tožilec lahko nadaljeval kazenski pregon, direktorja podjetja pa sta bila na sodišču spoznana za kriva in obsojena na zaporno kazen.
Keywords: diplomske naloge, policija, gospodarski kriminal, državno tožilstvo, predkazenski postopek
Published in DKUM: 14.01.2019; Views: 946; Downloads: 127
Full text (1,07 MB) |
9. Poslovne goljufije in zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnostiGabrijel Kozar, 2017, master's thesis Abstract: Gospodarski kriminal se pojavlja v vseh oblikah in v vseh stopnjah poslovanja. Za gospodarsko kriminaliteto so lahko odgovorne fizične in/ali pravne osebe, usmerjena pa je lahko zoper gospodarski sistem kot celoto, gospodarske subjekte ali zoper subjekte, ki so uporabniki blaga ali storitev iz gospodarske dejavnosti oziroma kako drugače povezani z gospodarstvom.
Sedaj (tudi v času krize) kot še nikoli prej so se klasični primeri zlorab položaja ter poslovnih goljufij razbohotili in profesionalizirali do te mere, da jih je zelo težko ali nemogoče zaznati, če pa jih že zaznamo pa je po navadi prepozno, da bi jih uspeli sankcionirati. Raziskave na področju pregona gospodarskega kriminala nam jasno povedo, da je zaradi izjemno težke problematike odkrivanja gospodarske kriminalitete ta statistika in z njo povezana škoda praktično neznana, saj ogromno gospodarskega kriminala ostaja neodkritega.
Ker lahko v gospodarstvu preživijo le najbolj fleksibilni, pa tudi iznajdljivi in finančno stabilni, se je ta miselnost (ob odpovedi morale) prenesla tudi na področje profesionalizacije izvajanja protipravnih ravnanj na področju gospodarske dejavnosti oziroma gospodarskega poslovanja.
Poslovna goljufija in zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti sta osrednji kaznivi dejanji na področju gospodarske kriminalitete. Med tem, ko je poslovna goljufija primarno usmerjena navzven, se pravi med interakcije in preslepitve med dvema različnima poslovnima subjektoma, je kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti primarno usmerjeno navznoter. Pri obeh pa je skupno, da se prekršijo (vzpostavljena) zaupna poslovna razmerja. Poslovna goljufija je najpogostejše kaznivo dejanje na področju gospodarske kriminalitete, iz kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti pa izhaja največja povzročena škoda.
Kazensko pravne norme predstavljajo tisti družbeni mehanizem, ki kot skrajno sredstvo razmejuje med dopustnimi ravnanji in kaznivimi ravnanji. Ravno zaradi razmejitvene točke med kaznivim in nekaznivim je zelo pomembna vnaprejšnja določenost in preciznost pravnih norm. Na primer blanketne dispozicije lahko hitro trčijo ob načelo zakonitosti v kazenskem pravu, kot osrednjem in najpomembnejšem načelu kazenskega prava. Ker je blanketno urejanje kazensko pravnih norm v sferi gospodarskega prava pravzaprav nujno in neizogibno, je tej temi posvetiti posebno pozornost, predvsem skozi sodno prakso in odločitve ustavnega sodišča Republike Slovenije.
Skozi nastajanje magistrskega dela bom poskušal raziskati navedene teze predvsem skozi sodno prakso in se usmeriti na praktično uporabnost različnih pravnih položajev, ki jih mora pravnik prepoznavati pri svojem delu oz. delu uprave v gospodarstvu z namenom zakonitega ravnanja pri poslovanju in izogibanja situacijam, ki bi lahko vodile v kazenski pregon odgovornih oseb.
Keywords: gospodarski kriminal, zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, poslovna goljufija, načelo zakonitosti, sodna praksa, odločitve ustavnega sodišča
Published in DKUM: 04.08.2017; Views: 1511; Downloads: 283
Full text (1,00 MB) |
10. SODELOVANJE POLICIJE IN DRŽAVNIH TOŽILCEV PRI ODKRIVANJU IN PREGONU GOSPODARSKEGA KRIMINALAAlbin Žel, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo opredeljuje gospodarski kriminal, ki je pereč problem tudi v Sloveniji. Gospodarski kriminal predstavlja kazensko-pravni problem in ogroža delovanje pravne države, mednarodno konkurenčnost države in njen gospodarski razvoj ter povečuje družbeno-socialno neenakost.
V prvem delu diplomskega dela sem opredelil pojem, delitev, oblike gospodarskega kriminala ter predstavil institucije oziroma pristojne organe odkrivanja in pregona gospodarskega kriminala, hkrati sem opredelil organizacijo in vlogo policije in državnih tožilcev, ter se v nadaljevanju osredotočil na odnos med policijo in državnim tožilstvom pri odkrivanju in pregonu storilcev gospodarskega kriminala.
Skozi diplomsko delo sem predstavil težave, s katerimi se pri svojem delu srečujeta policija in državno tožilstvo, ter prav tako povzel potek sodelovanje med obema organoma. Policija in državni tožilci se pri odkrivanju in pregonu gospodarskega kriminala srečujejo z vrsto ovir in pomanjkljivostmi, zato se v praksi pojavlja veliko vprašanj, ki poskušajo spremeniti dosedanjo ureditev zakona in s tem izboljšati sodelovanje med tema dvema organoma. Uredba o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin iz leta 2010, je sodelovanje med obema organoma še bolj podrobno opredelila in določila obseg nalog medsebojnega sodelovanja. Katere težave oziroma pomanjkljivosti se ob medsebojnem sodelovanju med državnimi tožilci in policijo pojavljajo, sem skušal raziskati in predstaviti v diplomskem delu.
Keywords: gospodarski kriminal, gospodarska kriminaliteta, policija, državni tožilec, sodelovanje, Zakon o kazenskem postopku, Kazenski zakonik, Uredba o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin.
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 1390; Downloads: 140
Full text (286,07 KB) |
