| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 32
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Razmejitev med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih
Iris Zgaga, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem se podrobneje seznanila ter raziskala razmejitev med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih. V prvem delu diplomskega dela sem se osredotočila na redni pravdni postopek, kjer sem opredelila zgolj splošne značilnosti. Pravdni postopek je sestavljen iz vrste procesnih dejanj procesnih subjektov, ki imajo za končni cilj odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka ter kasnejšo izdajo sodne odločbe. V naslednjem poglavju so prikazane značilnosti postopka v gospodarskih sporih, kot so splošna pravila in načela posebnih postopkov pravdnega postopka, kamor sodi tudi postopek v gospodarskih sporih. Kasneje je obravnavan pojem gospodarskega spora, ki ga opredeljujejo subjektivna in objektivna merila oziroma kombinacija enih ali drugih. Delo vsebuje tudi pojem gospodarskih sporov majhne vrednosti, kjer predmet tožbenega zahtevka ne presega 4000 EUR. Težišče diplomskega dela je v razmejitvi med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih. Razmejitev je posledica funkcionalne delitve dela znotraj sodišč in je nadvse pomembna, saj lahko napačno vodenje postopka povzroči nedovoljeno pravdno sredstvo, ki ga stranka v postopku ne more uveljavljati. Napačna uporaba pravil postopka sicer ni usodna, temveč pomeni zgolj relativno kršitev določb pravdnega postopka. Postopek v gospodarskih sporih se od rednega pravdnega postopka razlikuje v pristojnosti in sestavi sodišča. V postopku v gospodarskih sporih odloča sodnik posameznik na okrožnem sodišču. Razmejitev se prav tako kaže pri glavni obravnavi ter pripravi nanjo, v poravnavi, objektivni kumulaciji, sankcijah izostanka iz narokov, izrednih pravnih sredstvih in v pogostejšem alternativnem reševanju sporov v gospodarskih sporih. Vzporedno sem poudarila pomembne podobnosti oziroma razlike v ureditvi gospodarskih sporov Nemčije in Hrvaške.
Keywords: pravdni postopek, civilna zadeva, gospodarski spor, razmejitev, gospodarski spor majhne vrednosti, gospodarski posli in gospodarske pogodbe, pristojnost in sestava sodišča, glavna obravnava, poskus poravnave, procesni roki, izredna pravna sredstva, revizija, objektivna kumulacija, alternativno reševanje sporov
Published: 16.08.2017; Views: 1381; Downloads: 244
.pdf Full text (927,84 KB)

2.
POT DISTRIBUCIJE BLAGA S POUDARKOM NA UPORABI KOMISIJSKE, POSREDNIŠKE ALI POGODBE O TRGOVSKEM ZASTOPANJU
Denis Božičko, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Tekom diplomskega seminarja smo se osredotočili na gospodarske pogodbe, namenjene distribuciji blaga. Ugotovili smo, da je posredovanje eden najstarejših trgovskih poslov, ki so ga poznali že v stari Grčiji in Rimu. Pri posredniški pogodbi se posrednik zaveže povezati komitenta po njegovem nalogu z drugimi osebami. Posredniška pogodba je neformalna pogodba, kar pomeni, da ni predpisana posebna oblika. Stranki se lahko dogovorita, da bo pogodba v pisni obliki. Ugotovili smo, da imata tako posrednik kot tudi naročitelj svoje pravice in obveznosti. Posrednik mora opravljati posredovanje kot dober gospodarstvenik, preveriti mora boniteto kupca, medtem ko mora naročitelj posredniku plačati provizijo. Pri komisijski pogodbi smo se osredotočili na pravna razmerja, ki nastanejo med komisionarjem, komitentom in tretjo osebo. Pri komisijski pogodbi se komisionar zavezuje, da v svojem imenu na račun komitenta opravi enega ali več poslov. Za ta posel tudi prejme provizijo. Pri komitentovih obveznostih smo opazili, da lahko komisionar posreduje komitentu različno stroga navodila, ki jih mora upoštevati, komitent pa mora, enako kot naročitelj, posredniku plačati provizijo. Zadnja izmed pogodb pa je pogodba o trgovskem zastopanju (agencijska pogodba), ki je namenjena za opravljanje več pravnih in drugih dejanj ter poteka med zastopnikom (agentom) in naročiteljem (principalom). Pri tej pogodbi je posebnost prenehanje razmerja, ki lahko preneha redno ali izredno. Pri rednem prenehanju je odvisno od tega, ali je pogodba sklenjena za nedoločen ali določen čas. Posebnosti pogodbe o trgovskem zastopanju sta tudi odpravnina (določen denarni znesek, ki ga lahko zastopnik uveljavlja ob prenehanju pogodbe) ter konkurenčna prepoved (preprečitev negativnega vpliva nasprotujočih si interesov).
Keywords: gospodarske pogodbe, posredniška pogodba, komisijska pogodba, pogodba o trgovskem zastopanju
Published: 11.11.2013; Views: 1626; Downloads: 828
.pdf Full text (611,84 KB)

3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica