Search the digital library catalog

Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na problematiko prevzemne zakonodaje, pri čemer analizira, kako se lahko družba z omejeno odgovornostjo zaščiti pred prevzemi družbe. Prevzemna zakonodaja se osredotoča na javne in večje nejavne delniške družbe, ne pokriva pa tega vprašanja v kontekstu družbe z omejeno odgovornostjo. To izhaja iz več razlogov: družba z omejeno odgovornostjo ni tako pogosto tarča prevzemov kot delniška družba, poleg tega zakonodaja že predvideva predkupno pravico preostalih družbenikov pred tretjimi osebami, kar otežuje prevzem, nadalje gre pogosto za manjša družinska podjetja, kjer je prevzem skoraj nemogoč, dokler družbeniki sodelujejo, ter dejstvo, da imajo družbeniki v družbah z omejeno odgovornostjo prosto pot pri urejanju medsebojnih razmerij in upravljanja, zato se od njih pričakuje, da bodo sami zaščitili svoje interese. Zato mora družba z omejeno odgovornostjo, preden se sooči z možnostjo prevzema, tudi sama urediti postopke in mehanizme zaščite znotraj svoje družbene pogodbe. Družbi z omejeno odgovornost ravno njena pogodbena svoboda po samostojnem urejanju notranjih razmerij daje možnost, da sama uredi obrambo pred morebitnim prevzemom. Prevzem gospodarske družbe pomeni pridobitev zadostnega kapitalskega deleža v družbi, kar omogoča prevzemniku nadzor nad družbo in sprejemanje ključnih odločitev. V pravni teoriji in praksi ločimo prijateljske ali sporazumne prevzeme od sovražnih, kjer ciljna družba uporablja različne obrambne strategije, da bi otežila ali preprečila prevzem. Ti obrambni mehanizmi vključujejo strategije, ki zaščitijo družbo pred nezaželenimi prevzemi. Magistrsko delo preučuje obrambne mehanizme, ki jih lahko uporabi družba z omejeno odgovornostjo, zlasti v primerjavi z mehanizmi, ki so znani v okviru obrambe delniških družb. Tako se preuči obramba delniške družbe in morebitno preslikanje le-te na družbo z omejeno odgovornostjo. Delo analizira različne oblike obrambnih mehanizmov, ki so lahko vključeni v družbeno pogodbo družbe z omejeno odgovornostjo, med njimi predkupno pravico preostalih družbenikov, izključitev le-te v primeru iskanja »belega viteza«, potrebo po soglasju družbenikov ob prenosu poslovnega deleža, večkratna ali omejitev glasovalne pravice, pravico posameznega družbenika do imenovanja in odpoklica poslovodje, pridobivanje lastnih poslovnih deležev ter prodajo najvrednejšega premoženja družbe. Ti se v magistrskem delu primerjajo z avstrijsko in nemško zakonodajo ter analizirajo, kako bi se predlagani obrambni mehanizmi izkazali v teh državah. V zaključku magistrskega dela avtorica potrdi tezo, da lahko premišljeno oblikovani in ustrezno vključeni obrambni mehanizmi v družbeno pogodbo omogočajo družbi z omejeno odgovornostjo učinkovito zaščito pred sovražnimi prevzemi. Magistrsko delo predlaga tudi konkretne rešitve, kot so klavzule v družbeni pogodbi, ki bi družbenikom omogočile obrambo pred prevzemi. Delo prispeva k boljšemu razumevanju korporacijskega prava v povezavi s prevzemnim pravom in predstavlja pomemben vir za pravno prakso, saj ponuja konkretne možnosti za zaščito lastništva in stabilnosti v družbah z omejeno odgovornostjo.
Keywords: prevzem gospodarske družbe, sovražni prevzem, obrambni mehanizem, ciljna družba, družba z omejeno odgovornostjo, družbena pogodba, predkupna pravica, prednostna pravica do nakupa novih osnovnih vložkov, beli vitez, omejitev prenosa poslovnega deleža, glasovalna pravica, pravica imenovanja in odpoklica poslovodje, lastni poslovni deleži, prodaja premoženja
Published in DKUM: 20.12.2024; Views: 0; Downloads: 90
Full text (1,97 MB)

Keywords: varnost, zasebna varnost, varnostna politika, zasebno varovanje, varnostne službe, varnostne storitve, gospodarske družbe
Published in DKUM: 21.03.2024; Views: 212; Downloads: 8
Full text (324,14 KB)

Abstract: Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic iz prvega in drugega odstavka 240. člena slovenskega Kazenskega zakonika (KZ-1) je najpomembnejše osrednje gospodarsko kaznivo dejanje iz 24. poglavja. Zakonski opis kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja odpira dilemo pravno zavarovane dobrine, ki naj bi se s predmetnim kaznivim dejanjem sploh varovala. To problematiko kot tudi ostala odprta vprašanja v okviru kaznivega dejanja zlorabe položaja iz 240. člena KZ-1 bom ob preučitvi sodne prakse obravnavala v svoji magistrski nalogi. Na zapletenost problematike kaže že sama sodna praksa, odzivi nanjo in kritike pravnih strokovnjakov, ki zagovarjajo različna stališča. Gospodarska kriminaliteta, v okviru katere uvrščamo tudi kaznivo dejanje iz 240. člena KZ-1, je eden od pomembnejših problemov sodobne družbe. Kljub temu, da je tovrstno kaznivo dejanje izredno pomembno, je sodna praksa na tem področju problematična in nejasna. Prav tako naletimo na nasprotujoča si stališča pravne teorije, ki v nas vzbujajo dvom o pravilnosti ureditve tovrstnega kaznivega dejanja na področju enoosebnih kapitalskih družb. Odsotnost drugih družbenikov v enoosebnih gospodarskih družbah povzroča večjo možnost zlorab. Zaradi strukture takšne družbe je privolitev v oškodovanje družbinega premoženja vselej podana, kar načenja vprašanje protipravnosti kaznivega dejanja. Starševski koncept in koncept ločevanja premoženja družbe od premoženja njenih članov v enoosebni gospodarski družbi za potrebe kazenskega prava nista ustrezna. V enoosebni družbi je edini družbenik tudi njen »gospodar«, saj kroji njeno pravno usodo. Funkciji lastništva in poslovodstva sta združeni v isti osebi, zatorej je oškodovanje lastne družbe le fiktivno – posameznik z oškodovanjem enoosebne družbe v resnici oškoduje le svoje lastno premoženje, ki ga je pravno pretvoril v samostojno pravno osebo, a ga lahko z likvidacijo lastne družbe pretvori nazaj v lastno premoženje.
Keywords: kazenska odgovornost, zloraba položaja ali zaupanja, pravno zavarovana dobrina, načelo ločenosti premoženja družbe od premoženja družbenikov, privolitev, enoosebne gospodarske družbe.
Published in DKUM: 17.10.2023; Views: 608; Downloads: 106
Full text (781,57 KB)

Abstract: V monografiji smo analizirali vse gospodarske družbe in samostojne podjetnike v Sloveniji za leto 2017 ter primerjali ključne podatke za leto 2016 oziroma 2015 med Slovenijo in EU-28 oziroma posameznimi članicami v nefinančnem sektorju gospodarstva (to so dejavnosti industrije, gradbeništva, trgovine in storitev). V Sloveniji je bilo leta 2017 v celotnem gospodarstvu 122.618 podjetij, ki so zaposlovala 563.356 ljudi. Največ podjetij (skoraj petina) je v Sloveniji leta 2017 delovalo v dejavnosti trgovine; vzdrževanja in popravil motornih vozil. Tudi v EU-28 je leta 2016 več kot četrtina podjetij (25,9 % ali 6,3 milijona) poslovala v dejavnosti trgovine; vzdrževanja in popravil motornih vozil. Ta dejavnost je zaposlovala največ ljudi, skoraj četrtino (23,4 % ali 33,3 milijona). Podjetja predelovalnih dejavnosti v EU-28 in Sloveniji so ustvarila največ dodane vrednosti. Povprečna dodana vrednost na zaposleno osebo za agregirane dejavnosti v EU-28 v letu 2016 je znašala 50.900 evrov, v Sloveniji pa 32.700 evrov (36 % manj), najvišja je bila na Irskem (135.600 evrov), najnižja pa v Bolgariji (12.600 evrov). V drugem delu smo proučevali prenos podjetij kot eno izmed od najbolj kritičnih faz v življenjskem ciklu podjetja. Anketirali smo izbrani vzorec strokovnjakov, ki na nacionalni ali regionalni ravni predstavljajo pomembne akterje v podpornem okolju za prenose MSP. Izvedli pa smo tudi raziskavo o prenosih podjetij med ustanovitelji/lastniki MSP v Sloveniji, saj nas je zanimalo, kako podjetniki načrtujejo izvedbo prenosa podjetja in kakšna je potreba po podpori v tem procesu. Pri tem smo se omejili na starostno skupino podjetnikov 55+ in poleg vidika upokojitve upoštevali tudi druge razloge za prenos podjetja.
Keywords: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, prenos podjetja, podporno okolje za prenose podjetij
Published in DKUM: 02.08.2023; Views: 501; Downloads: 70
Link to full text
This document has many files! More...

Abstract: V prvem delu monografije smo proučevali temeljno poslovno demografijo slovenskih podjetij in jo primerjali z evropsko. Namen tega dela je, da dobimo temeljno sliko o slovenskih podjetjih in razumemo, kako je slovensko podjetništvo umeščeno v evropsko. Analizirali smo ključne značilnosti slovenskih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, ki so se leta 2020 ukvarjali s podjetniškimi aktivnostmi in so bili razvrščeni v vse dejavnosti SKD. V drugem delu raziskave smo proučevali značilnosti digitalizacije z vidika gospodarstva. Osredotočili smo se predvsem na vidik malih in srednje velikih podjetij, saj le-ta potrebujejo največ podpore in spodbud za uspešno izvedbo digitalizacije. Najprej smo podali pregled značilnosti procesa digitalizacije, njegov vpliv na podjetja ter značilnosti digitalnih strategij in strateške podpore digitalizaciji na ravni Evropske unije in Slovenije ter pregled uvrstitve Slovenije na različnih lestvicah, ki merijo digitalizacijo. Nato smo analizirali rezultate primarne raziskave, ki smo jo izvedli med slovenskimi podjetji in podpornim okoljem za podjetništvo.
Keywords: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, digitalizacija, strategije in politike, mala in srednje velika podjetja, empirična analiza
Published in DKUM: 25.04.2022; Views: 1158; Downloads: 133
Full text (7,96 MB)
This document has many files! More...