| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


81 - 90 / 143
First pagePrevious page567891011121314Next pageLast page
81.
FINANCIRANJE NAKUPA NEPREMIČNINE
Mateja Laure, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu ugotavljamo, da so se razmere na trgu nepremičnin zaradi krize zelo spremenile: cene nepremičnin ostajajo pretežno na enaki ravni, medtem ko povpraševanje predvsem zaradi nestabilnih razmer (spremembe dohodkov, višje obrestne mere) upada. Ko se odločamo za nakup nepremičnine, imamo na voljo več oblik financiranja: lastna sredstva, stanovanjski (hipotekarni) kredit ali lizing nepremičnine. Med njimi izberemo tisto možnost, ki nam v danem trenutku omogoča optimalno izbiro med oblikami financiranja. Najpogostejša oblika financiranja nakupa nepremičnine je stanovanjski (hipotekarni) kredit. Lizing nepremičnin je še vedno relativno nezaželena oblika financiranja nakupa, prav tako mu niso naklonjeni kupci, predvsem zaradi lastništva nepremičnine, ki ostaja pri lizingodajalcu. S konkretnim izračunom ter primerjavo stanovanjskega (hipotekarnega) kredita in lizinga smo ugotovili, da je stanovanjski (hipotekarni) kredit ugodnejša oblika financiranja nakupa nepremičnine.
Keywords: nepremičnina, trg nepremičnin, gospodarska in finančna kriza, stanovanjski (hipotekarni) kredit, lizing, hipoteka
Published in DKUM: 26.03.2013; Views: 3292; Downloads: 502
.pdf Full text (288,37 KB)

82.
VPLIV FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE NA POSLOVANJE SLOVENSKIH ŽELEZNIC D.O.O.
Andreja Konatar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je predmet analize vpliv finančne in gospodarke krize na poslovanje Slovenskih železnic d.o.o.V teoretičnem delu je opisan pojav finančne in gospodarske krize v svetu in v Sloveniji.Izpostavljeni so tudi vplivi, ki sta jih finančna in gospodarska kriza imeli na poslivanje Slovenskih železnic v letih 2007-2010. Empirični del temelji na podrobnejši analizi poslovanja treh glavnih poslovnih enot PE Slovenskih železnic: PE Tovorni promet, PE Potniški promet in PE Infrastruktura. Slovenske železnice d.o.o. so najslabše poslovale leta 2009 in 2010, ko je PE Tovorni promet ustvaril velike finančne izgube in končni negativen poslovni rezultat. Izgube v PE Potniški promet so bile manjše, PE Infrastruktura pa je v letih 2007-2010 poslovala pozitivno.
Keywords: finančna kriza, gospodarska kriza, Slovenske železnice, železniški promet, poslovni izid
Published in DKUM: 22.03.2013; Views: 1899; Downloads: 272
.pdf Full text (411,60 KB)

83.
VPLIV GOSPODARSKE KRIZE NA GOSPODARSKO RAST SLOVENIJE
Tina Maučec, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Finančna kriza, ki se je začela leta 2008 v ZDA, se je zaradi globalne prepletenosti gospodarstev hitro razširila po svetu. Vzrok za nastanek je pok nepremičninskega balona zaradi hitro rastočega trga nepremičnin, ki ga je generiralo prelahko dajanje kreditov ter nizka obrestna mera. Ker so nepremičnine nenehno naraščale, je šlo za občutek, da gre za varno naložbo. Ko pa posojilojemalci niso bili sposobni več odplačevati kreditov se je ustvarila odvečna ponudba, ki je banke niso mogle prodati. Kreditna aktivnost se je prekinila, kar se je odrazilo v realni sektor in ne nazadnje se je znižala tudi gospodarska aktivnost. Kriza se je razširila v tudi Evropsko Unijo. Ekonomska aktivnost se je v zelo kratkem obdobju začela hitro zniževati, kar je prisilo vlade držav članic EU, da so ukrepale. Prvi ukrepi so se nanašali predvsem na reševanje bank z uporabo monetarnih in fiskalnih orodij, za odmrznitev kreditnih trgov in za stimulacijo gospodarske aktivnosti, kar je do sedaj prineslo skromen napredek. Na dolgi rok se EU zavzema za razvoj organizacije, ki bi prevzela vlogo nadzora nad finančnimi sistemi držav članic. Slovenijo je kriza prizadela preko mednarodnih tokov, saj je Slovenija močno izvozno usmerjena. Zniževanje vseh komponent izdatkovne strukture je povzročilo, da se je bruto domači proizvod zmanjšal. Povečala se je brezposelnost, narašča javnofinančni primanjkljaj in konsolidirani dolg, kar se odraža v zmanjševanju konkurenčnost slovenskega gospodarstva v širšem mednarodnem okolju. Slovenija se nahaja pred pomembnimi izzivi, saj mora sprejeti pomembne strukturne reforme, ki bodo znova zagnale gospodarsko rast.
Keywords: Finančna kriza, gospodarska kriza, gospodarska rast, vpliv krize, ukrepi za reševanje, gradbeništvo, zaposlovanje, primanjkljaj, dolg.
Published in DKUM: 20.12.2012; Views: 2609; Downloads: 291
.pdf Full text (563,60 KB)

84.
DOLŽNIŠKA KRIZA V ITALIJI
Lumturije Pelaj, 2012, undergraduate thesis

Abstract: O dolžniški krizi se je v zadnjem obdobju postala aktualna tema, zato sem se tudi odločila, da se bom malo bolj poglobila v to. Dolžniška kriza v Italiji se je začela v drugi polovici leta 2011 zaradi tega, ker je gospodarstvo Italije rastlo po povprečni stopnji 2% na leto v zadnjem desetletju, kar je povečevalo javni dolg. Država ima večje odhodke kot pa dohodke, kar ustvarja deficit v proračunu. Vzrokov za nastanek dolžniške krize je veliko, mednje spadajo nizka stopnja produktivnosti, oslabljena konkurenčnost, davčne obremenitve, prevelike regionalne razlike ipd. Italija ima še vedno nekaj vrhunskih podjetij in blagovnih znamk. Zaradi togih predpisov so v Italiji sicer razširjena mikro družinska podjetja. Če želi Italija zmanjšati javni dolg bo morala spodbuditi poslovno okolje, kjer bodo podjetja lahko doživela razcvet. Če bodo podjetja zacvetela, potem bo tudi gospodarstvo bolj aktivno. Prišlo bo do povečanja produktivnosti, konkurenčnosti in posledično do gospodarske rasti. V primeru gospodarske rasti, povečanja BDP, se lahko tudi javni dolg lažje odplačuje oziroma servisira. Ampak to ne bo mogoče brez strukturnih reform in sprejetih določenih varčevalnih ukrepov italijanske vlade. Pomembno vlogo pa igrata tudi dve instituciji, ECB in MDS, ki glede na svoje cilje in naloge, pomagata Italiji pri reševanju te krize.
Keywords: Italija, gospodarstvo, dolžniška kriza, javni dolg, deficit, produktivnost, konkurenčnost, gospodarska rast
Published in DKUM: 12.12.2012; Views: 1938; Downloads: 183
.pdf Full text (394,80 KB)

85.
GLOBALNA FINANČNA IN GOSPODARSKA KRIZA TER NJEN VPLIV NA SLOVENSKI FINANČNI SISTEM
Karmen Kulič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Razvijajoče se svetovne ekonomije, kamor spada tudi slovenska, so v sodobnih razmerah globalizacije prepletene z aktualnostjo finančne in gospodarske krize. Globalna finančna in gospodarska kriza v Sloveniji, katere vzrok je bila hipotekarna kriza v ZDA leta 2007, je povzročila spremembe v celotnem finančnem sistemu – se pravi, da je vplivala na dogajanje v sektorju bank, sektorju zavarovalnic ter sektorju investicijskih skladov. Se je pa ta kriza v Sloveniji začela z zamikom, njeni učinki pa so z vidika prej omenjenih finančnih sektorjev najbolj prizadeli bančnega. Slovenske banke so namreč bile prisiljene, da so zaostrile kreditne standarde ter zmanjšale obseg svojih kreditnih aktivnosti, kar pa je v gospodarstvu privedlo do dveh najbolj izstopajočih se stanj, imenovanih kreditni in likvidnostni krč. Tekom analize bančnega kreditiranja in to vse od nastanka slovenskega finančnega sistema po osamosvojitvi Slovenije pa do izbruha krize leta 2008, je zastoj bančnega kreditiranja tako najbolj opazen leta 2009, torej v času trajanje te krize. Podoben učinek je bilo moč opaziti tudi v sektorju slovenskih zavarovalnic, kjer je zavarovalna penetracija v času krize stagnirala, kar je vplivalo na poslabšanje razvitosti celotnega zavarovalnega trga. V sektorju investicijskih skladov pa je v času krize prišlo do zmanjšanja vseh sredstev, ki so se stekala v njih, kar je povzročilo velike neto odlive.
Keywords: finančna kriza, gospodarska kriza, finančni sektor, kreditni krč, zavarovalna penetracija, čista vrednost premoženja, sanacija finančnega sektorja
Published in DKUM: 11.12.2012; Views: 4415; Downloads: 702
.pdf Full text (880,59 KB)

86.
KRIZNI MANAGEMENT PODJETJA V OBDOBJU GLOBALNE GOSPODARSKE KRIZE NA PRIMERU PODJETJA KLI LOGATEC
Jernej Makuc, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na podjetniško krizo v obdobju globalne gospodarske krize in jo skozi besedilo poizkuša definirati ter ponuditi ustrezne ukrepe in strategije za odpravo podjetniške krize v vseh njenih fazah. Samo besedilo je razdeljeno na štiri smiselne dele. V prvem delu sta iz teoretskega vidika predstavljena tako management kot tudi različne vrste podjetniške krize ter njeni vzroki, simptomi in posledice. Management in podjetniška kriza se nato smiselno združita v teoretsko obravnavo različnih vrst kriznega managementa. V drugem delu je predstavljen aplikativen del kriznega managementa, saj se tukaj diplomsko delo osredotoča na različne ukrepe in celostne strategije za odpravo kriznega stanja v podjetju ter doseganje poslovnega preobrata. Tretji del obravnava krizo v kateri se je znašlo svetovno gospodarstvo ter poizkuša razložiti vzroke za njen nastanek. V tem delu je prav tako opisan potek krize in ukrepi, ki so bili sprejeti za njeno zajezitev tako v svetu kot tudi v Sloveniji. Glede na praktični del diplomskega dela je tukaj obravnavan tudi vpliv globalne gospodarske krize na lesnopredelovalno industrijo. V zadnjem, četrtem, delu je predstavljen praktičen primer krize v podjetju KLI Logatec d.d., katerega poslovanje je v veliki meri prizadela prav globalna gospodarska kriza. Predstavljeno je stanje podjetja v letih pred gospodarsko krizo ter ob njenem nastopu. Na podlagi teh ugotovitev so na praktičnem primeru predstavljeni tudi različni ukrepi in strategije za odpravo kriznega stanja v podjetju.
Keywords: management, podjetniška kriza, krizni management, ukrepi in strategije za odpravo podjetniške krize, globalna gospodarska kriza, lesnopredelovalna indutrija, KLI Logatec d.d.
Published in DKUM: 10.12.2012; Views: 1949; Downloads: 108
.pdf Full text (690,48 KB)

87.
KITAJSKA AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA
Aleks Berlič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Avtomobilska industrija velja za eno izmed najpomembnejših globalnih gospodarskih panog. Gre za zelo tehnološko intenzivno panogo, ki za nemoteno delovanje povezuje številne druge industrije kot na primer, kemijsko, jeklarsko, elektro-računalniško, naftno in druge. Najmočnejši avtomobilski proizvajalci so do nedavnega prihajali iz Nemčije in Združenih držav Amerike. Razmerje moči je spremenila nedavna gospodarska kriza. Recesija je na rob bankrota spravila številne velike avtomobilske proizvajalce ter njihove dobavitelje. Prav v času gospodarske krize je Kitajska prvič prehitela ameriško avtomobilsko industrijo in tako postala največji svetovni avtomobilski trg. Gospodarska kriza je močneje vplivala na razvite države zahodnega sveta, medtem ko države v razvoju, krize niso čutile tako močno, kar se je poznalo tudi v avtomobilski industriji. Pri preučevanju avtomobilske industrije naletimo na fenomen t.i. badge engineeringa. Gre za koncept izdelovanja enakih vozil pod različnimi znamkami. Proizvajalci so ugotovili, da lahko z nakupom licence modelov drugih proizvajalcev privarčujejo nepotrebne stroške razvijanja prototipov lastnih unikatnih modelov. Koncept badge engineeringa si lahko privoščijo le proizvajalci avtomobilov nižjega in pogojno srednjega razreda. Kitajsko avtomobilsko industrijo sta v moderni dobi zaznamovala dva pomembna dogodka. Leta 1994 je centralna kitajska oblast sprejela Zakon o avtomobilski industriji, sedem let po sprejetju zakona avtomobilsko industrijo zaznamuje še vstop Kitajske v svetovno trgovinsko organizacijo (WTO). Članstvo v WTO, je kitajski avtomobilski industriji doprineslo še tako potrebno konkurenčno prednost, večja konkurenca na tržišču je znižala cene produktov in prisilila kitajska podjetja v izdelovanje tehnološko bol dovršenih produktov. Na kitajskem trgu vlada tudi močna konkurenca s strani tujih avtomobilskih proizvajalcev, ki so zaradi cenejše kitajske delovne sile in posledično zmanjševanja lastnih produkcijskih stroškov selili svoje proizvodne obrate na kitajsko. Ker kitajska zakonodaja preprečuje večinsko lastništvo tujih investitorjev, so le – ti ustanovili mešana podjetja. V nalogi so predstavljeni trije največji, FAW – Volkswagen Automotive Co., GMChina, Brilliance BMW.
Keywords: GLOBALNA GOSPODARSKA KRIZA, VELIKI TRIJE, TRŽNI DELEŽ, WTO, BADGE ENGINEERING, BRUTO DOMAČ PROIZVOD, IZVOZ, UVOZ, PRODAJA VOZIL, DRŽAVNA PORABA, DRŽAVE V RAZVOJU, FAW, DFM, BAW, CHERY, GEELY.
Published in DKUM: 07.12.2012; Views: 3345; Downloads: 384
.pdf Full text (735,26 KB)

88.
VPLIV GOSPODARSKE KRIZE NA BREZPOSELNOST: PRIMERJALNA ANALIZA ŠPANIJE IN NEMČIJE
Asja Pehar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Gospodarske krize so bile vedno neželene in nenadne. Čeprav bi lahko vsaj kakšno pričakali pripravljeni, s shranjenimi rezervami, jih navadno ne. Odgovor se verjetno skriva v človeški naravi, saj v časih, ko nam gre dobro, večinoma ne razmišljamo o slabih razmerah, v katerih bi se enkrat morda lahko znašli. To se je zgodilo namreč z zadnjo krizo, ki se je iz recesije razširila v globalno gospodarsko krizo. Poslabšalo se je stanje tistih, ki so že prej imeli težave, kot je na primer Španija in po koncu okrepila tista gospodarstva, ki so že prej mislila na prihodnost, med drugimi Nemčija. Zakaj takšne razlike med tema državama? Razlikujeta se po geografski legi, ki državi prav gotovo da neke značilnosti in specifične lastnosti, kot je na primer pregovorna ležernost in sproščenost južnih držav in natančnost ter urejenost severnih. Tudi zgodovinski razvoj držav vpliva na sedanje stanje, Nemčija se je že zgodaj razvila v obetavno gospodarstvo, česar pa za Španijo ne moremo trditi, saj je bila še takrat, ko je bila v drugih evropskih državah industrijska revolucija že v polnem teku, pretežno agrarna. Glede pretresov niti Nemčija niti Španija nista bili izjemni, saj je prva morala graditi gospodarstvo pravzaprav iz temeljev, po popolnoma porušenju 2. svetovne vojne. Razvoj Španije pa je prav tako za desetletja zavrla državljanska vojna v 30. letih prejšnjega stoletja in Francov diktatorski režim. Kaj je tisto, kar bo pripeljalo Evropo oziroma svet iz sedanjega stanja kriz in recesij, je težko napovedati. Kakršnikoli že so ukrepi, v vsaki krizni situaciji pomaga sloga, sodelovanje, trud po najboljših močeh in strokovne ter osebnostne kompetence.
Keywords: gospodarska kriza, posledice krize, finančni trgi, upad gospodarske rasti, brezposelnost, Nemčija, Španija
Published in DKUM: 07.12.2012; Views: 3187; Downloads: 339
.pdf Full text (893,17 KB)

89.
TEŽAVE SLOVENSKIH PODJETIJ V ČASU KRIZE
Vladka Jauk, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V delu diplomskega seminarja smo svetovno gospodarsko in finančno krizo predstavili skozi obdobje, v katerem se je kriza pričela, in njen razvoj do današnjih dni. V teoretičnem delu smo prikazali vzroke za nastanek svetovne gospodarske in finančne krize, njene dejavnike ter njen prenos v Evropo. Predstavili smo vpliv globalno finančne krize na Slovenijo in njeno gospodarstvo. Slovenija je v letu 2005 zašla v nekakšno »harzdardersko obdobje«, ki je trajalo do konca leta 2008. Zanimali so nas razlogi, zakaj se je to »harzdardersko obdobje« v Sloveniji kazalo drugače kot v drugih državah ter vzroki, ki so Slovenijo pripeljali do kreditne zasvojenosti? Veliko pozornosti smo namenili analizi najbolj prizadetih panog v Sloveniji ter posledicam finančne krize za slovensko gospodarstvo. V nadaljevanju smo prikazali reševanje krize v Sloveniji ter kako je slovenska vlada odreagirala s protikriznimi ukrepi. Predstavljeni so bili načini reševanja krize v slovenskih podjetjih ter posledice, ki jih je kriza imela za slovensko gospodarstvo. V praktičnem delu diplomskega seminarja smo analizirali težave slovenskega podjetja Mariborska livarna Maribor v času krize. Poudarek je bil na praktičnem delu, kjer je predstavljen vpliv krize na podjetje. Pri analizi smo se osredotočili na gibanje prihodkov, likvidnost, zaposlene ter plače in vpliv krize na obseg investicij in dobičkov podjetja. Opisali smo še reševanje krize v MLM, ki rešuje svoj položaj z reorganizacijo ter odprodajo Aklimata. MLM bo krizo rešila s solastništvom bank NKBM, Probanke in Abanke, ki bodo postale 51-odstotne lastnice MLM.
Keywords: Svetovna gospodarska in finančna kriza, vzroki in posledice krize, prenos krize v Evropo, kriza v Sloveniji, pregled najbolj prizadetih panog v Sloveniji, reševanje krize v Sloveniji, težave slovenskega podjetja Mariborska livarna Maribor v času krize.
Published in DKUM: 22.11.2012; Views: 4368; Downloads: 497
.pdf Full text (963,60 KB)

90.
IZOBRAŽEVANJE ZA PODJETNIŠTVO NA VISOKOŠOLSKEM BOLONJSKEM ŠTUDIJU
Mojca Deželak, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Točna definicija podjetništva pravi, da je podjetništvo iskanje zamisli, to zamisel razvijati in udejstvovati s pravo ekipo in dobrim poslovnim načrtom. Podjetništvo ni le to, da se spomnimo neke ideje in jo nato začnemo kar delati. Zahteva veliko več znanja. Ob ustanovitvi podjetja se zato marsikateri podjetnik počuti prepuščenega samemu sebi, a ima na voljo veliko podpornih institucij, na katere se lahko brez težav obrne. Z nekaj truda in vztrajnosti lahko pride do pravih informacij. V diplomskem seminarju obravnavamo izobraževanje za podjetništvo na visokošolskem bolonjskem študiju. V teoretičnem delu predstavljamo splošne opredelitve podjetništva in podjetnika, klasične in sodobne teorije podjetništva ter študijske programe za študente podjetništva in podporne oblike, ki pomagajo študentom podjetništva pri izobraževanju in ustanavljanju svojega lastnega podjetja. V drugem, empiričnem delu pa smo z raziskavo, ki smo jo opravili s pomočjo anketnega vprašalnika na primeru študentov visokošolskega in univerzitetnega bolonjskega študija podjetništva, proučevali, kako so študentje zadovoljni s študijsko smerjo Podjetništvo in kakšne so njihove odločitve o nadaljnjem študiju oziroma karieri. Menimo, da smo z raziskavo pridobili koristne ocene in podatke, ki so nam pomagali v diplomskem seminarju pri opustitvi oziroma potrditvi tez.
Keywords: Podjetništvo // podjetnik // študent // teorije // študijski programi // podporne oblike // izobrazba // gospodarska kriza.
Published in DKUM: 16.11.2012; Views: 1574; Downloads: 136
.pdf Full text (1,10 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica