| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


71 - 80 / 143
First pagePrevious page45678910111213Next pageLast page
71.
OCENJEVANJE VREDNOSTI PODJETIJ V KRIZNIH RAZMERAH
Milena Mikola Forjan, 2013, master's thesis

Abstract: Gospodarska kriza se odraža na številne makroekonomske kategorije, predvsem pa negativno vpliva na bruto družbeni produkt in zaposlenost. Povečevanje brezposelnosti dodatno znižuje povpraševanje in gospodarstvo se je tako znašlo v depresijski spirali. Gospodarska kriza je prizadela predvsem finančno, avtomobilsko, gradbeno in lesarsko dejavnost, poslovanje z nepremičninami, elektroindustrijo in trgovine s tako imenovanim cikličnim blagom. Vpliv krize na podjetja se kaže predvsem v obliki zmanjšanega obsega prodaje, s slabšo plačilno in kreditno sposobnostjo podjetij ter v obliki oteženega strateškega in operativnega načrtovanja v podjetjih. V času gospodarske krize so se predpostavke za podkrepljeno ocenjevanje izrazito poslabšale. Glede na makroekonomske kazalnike in kazalce, ki kažejo na vedno bolj zaostreno gospodarsko stanje, ocenjujemo, da gospodarska kriza vpliva na dejavnike ocenjevanja vrednosti podjetja. Pri uporabi načina ocenjevanja, zasnovanega na prihodnjem donosu, gredo v proces ocenjevanja različna tveganja, in sicer v obliki čistega denarnega toka, časa trajanja donosa in diskontne stopnje. Da bi ocenjevanje vrednosti podjetij temeljilo na ustreznih predpostavkah, je poznavanje interpretativne moči vodilnih dejavnikov ocenjevanja ključnega pomena za določitev njihove vrednosti v procesu ocenjevanja. Na računovodsko predračunavanje se gospodarska kriza odraža z znižanimi aktualnimi in prihodnjimi dobički in denarnimi tokovi. Posredno so tveganja na trgu kapitala vplivala tudi na netvegano mero donosa, ki je padla pod dolgoročno raven. V zadnjih dveh letih se je gospodarska kriza negativno odražala tudi na mero donosa za tržno tveganje. Čeprav je mera donosa za tržno tveganje padla, je glede na večje tveganje pričakovati višjo mero donosa za tržno tveganje. Koeficient beta ima glede na gospodarsko dejavnost podjetja različne učinke. Težke gospodarske razmere ga povečujejo, stabilni časi privedejo do nasprotnega učinka. Glede na specifičnost podjetja in dejavnosti ter druge razmere je v procesu ocenjevanja potrebno še morebiti vključiti dodatna tveganja. Zaradi pomembno spremenjenih okoliščin je pri ocenjevanju vrednosti podjetja potrebno upoštevati vpliv kriznih razmer na dejavnike ocenjevanja vrednosti podjetja. Da bi bil proces ocenjevanja čim bolj sistematičen in transparenten, je smiselno, da proces ocenjevanja oblikujemo v ustrezen model ocenjevanja. V magistrskem delu predstavljamo model ocenjevanja vrednosti podjetja, zasnovan na prihodnjem donosu v kriznih razmerah. V času gospodarske krize mora ocenjevalec vrednosti podjetij več časa nameniti preučevanju okolja in podrobni analizi podjetja ter prepričljivemu načrtovanju denarnih tokov. Dejavnike ocenjevanja vrednosti podjetij je potrebno skrbno oceniti na podlagi predhodno narejene analize makroekonomskega okolja in podjetja.
Keywords: gospodarska kriza, ocenjevanje vrednosti podjetij, DCF-metoda
Published in DKUM: 07.03.2014; Views: 1604; Downloads: 236
.pdf Full text (1,22 MB)

72.
Izgradnja III. pomola Luke Koper
Bojan Petrovič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Edino pomorsko tovorno pristanišče v Sloveniji, Luko Koper, čakajo novi izzivi. Če želi naše pristanišče ostati med vodilnimi v severnem Jadranu, morajo povečati svoj pretovor. Prejšnja leta so lahko povečevali pretovor z mehkimi ukrepi znotraj podjetja, toda zdaj bo treba opraviti veliki infrastrukturni projekt, ki bo Luki Koper zagotovil nemoteno poslovanje za prihodnost. Že pred časom, ko se je količina pretovora na obstoječi infrastrukturi bližala maksimumu, so v luki s pomočjo vlade Republike Slovenije naredili državni prostorski načrt, kateri je predvideval, da se v pristanišču podaljšata prva dva pomola in da se izgradi nov III. pomol. Toda zaradi mnogih težav se ta načrt še ni uresničil. Ugotovili smo, da trenutno izgradnja pomola ni potrebna. Luka Koper nima dobre transportne povezave z zaledjem, saj trenutna železniška povezava enostavno ne omogoča večjega pretovora. Zaradi gospodarske krize država in Luka Koper nimata dovolj velikih finančnih sredstev za izgradnjo.
Keywords: Luka Koper, III. pomol, gospodarska kriza, I. pomol.
Published in DKUM: 19.12.2013; Views: 2946; Downloads: 451
.pdf Full text (1,61 MB)

73.
VODENJE DRUŽINSKEGA PODJETJA V ČASU KRIZE
Žiga Zupanič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Za diplomsko delo sem izbral vodenje družinskega podjetja v času krize, ker je tema aktualna, ker sem o tej temi želel izvedeti več in ker sem imel dostop do podatkov podjetja, kar mi je pri pisanju diplomskega dela močno pomagalo. V svojem diplomskem delu sem najprej opredelil družinsko podjetje, vpliv družinskih podjetij na gospodarstvo ter prednosti in slabosti družinskih podjetij. Nato sem opisal svetovno gospodarsko in finančno krizo, njene začetke, vpliv krize v Evropi, v Sloveniji ter natančneje opisal krizo v transportnem sektorju. Zapisal sem tudi nekatere protikrizne ukrepe, ki so bili sprejeti v Sloveniji. V glavnem delu sem opisal družinsko podjetje, njegovo zgodovino, delovanje ter rast podjetja od njegove ustanovitve. Nadalje sem opisal vpliv krize na podjetje in področja v podjetju, ki jih je kriza najbolj prizadela. Na koncu sem opisal še, kako se je podjetje rešilo stečaja.
Keywords: družinsko podjetje, značilnosti družinskega podjetja, svetovna gospodarska kriza, vzroki za krizo, kriza v transportnem sektorju, analiza kupcev, financiranje.
Published in DKUM: 21.11.2013; Views: 1834; Downloads: 161
.pdf Full text (1,16 MB)

74.
POTENCIALI UPORABE FAKTORINGA V ČASU FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE
Primož Potočnik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem seminarju smo raziskali in predstavili potenciale uporabe faktoringa v času trenutne finančne in gospodarske krize, tako za podjetja kot tudi za gospodarstvo kot celoto. Na začetku smo predstavili in opredelili faktoring ter njegove oblike in s tem postavili teoretične osnove za nadaljevanje raziskave. V nadaljevanju smo poudarek dali predvsem proučevanju uporabe faktoringa in ugotavljanju njegovih koristi v trenutnih kriznih časih. Opravili smo analizo prometa faktoringa v obdobju od leta 2005 do leta 2012 za šest držav, in sicer za Slovenijo ter njene sosede in pa za Nemčijo, ki predstavlja najmočnejše gospodarstvo Evrope. Z analizo smo želeli ugotoviti, kako je kriza vplivala na obseg uporabe faktoringa. Na podlagi ugotovitev smo opredelili, v kolikšni meri so podjetja faktoring prepoznala kot primerno rešitev, ki lahko podjetju zagotovi likvidnost in ga obvaruje pred kreditnim tveganjem v trenutnih negotovih gospodarskih razmerah.
Keywords: faktoring, gospodarska kriza, finančna kriza, Slovenija, EU
Published in DKUM: 18.11.2013; Views: 1339; Downloads: 167
.pdf Full text (837,67 KB)

75.
VLOGA DRUŽINSKIH PODJETIJ V ČASU FINANČNE KRIZE
Katarina Soršak, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem seminarju smo najprej predstavili pojem finančne krize. Opisali smo različne vrste krize, ki obstajajo. Opredelili sem tudi vzroke za nastanek finančne krize. Nato smo predstavili in opredelili družinska podjetja. Opisali smo značilnosti družinskih podjetij, ter njihove prednosti in slabosti. Na koncu diplomskega seminarja smo še predstavili, kako se družinska podjetja soočajo s finančno krizo. Za to poglavje smo predstavili raziskavo univerze St. Gallen v Švici. Predstavili smo, kako so družinska podjetja reagirala na krizo.
Keywords: finančna kriza, gospodarska kriza, vpliv krize, vrste krize, družinsko podjetje, prednosti in slabosti družinskega podjetja
Published in DKUM: 06.11.2013; Views: 1443; Downloads: 133
.pdf Full text (546,17 KB)

76.
POMEN TVEGANJA NEIZPOLNITVE OBVEZNOSTI NASPROTNE STRANKE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Ademir Ibrahimović, 2013, master's thesis

Abstract: Tveganje neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke večkrat enačimo s kreditnim tveganjem, vendar kreditno tveganje predstavlja le del tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke. Tveganje neizpolnjevanja nedenarnih obveznosti, kot eden izmed zvrsti tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke, vpliva na vrednost ekonomskega subjekta, bodisi neposredno (na sredstva in obveznosti) ali posredno (na ugled ekonomskega subjekta). Neizpolnjevanje nedenarnih obveznosti pa v določenem času vpliva na denarni tok ekonomskega subjekta, s čimer se ekonomskemu subjektu povečajo finančne težave. Največji vpliv poleg kreditnega tveganja ima tudi finančna nedisciplina ekonomskih subjektov. Neobvladovanje tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke predstavlja veliko nevarnost prenosa tveganja na sistematično tveganje v določenem ekonomskem prostoru ali celotni ekonomiji. Finančna kriza je zvišala stopnjo tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke pri vseh ekonomskih subjektih. Določeni dogodki, ki so se zgodili v RS, kot so zmanjšanje gradbene dejavnosti ter večje omejitve pri pridobivanju posojil, so tveganje neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke še bolj povečali. Likvidnostne težave ekonomskih subjektov so se vedno bolj povečevale. Mnogi ekonomski subjekti v RS so morali začeti insolventne postopke, kot so stečaj, prisilna poravnava ter likvidacija. Zaradi insolventnih postopkov pa bodo mnoge neporavnane obveznosti v nadaljnjih letih ostale »neporavnane«. Likvidnostne težave ekonomskih subjektov v RS so se zaradi tega začele še bolj povečevati, s čimer so se začele povečevati tudi neporavnane obveznosti ter s tem tveganje neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke. Obvladovanje tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke postaja vedno bolj pomembno, zaradi vedno večje rasti moralnega hazarda v RS. Prav tako postaja tudi večja potreba po regulatornem nadzoru tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke. Obvladovanje in spremljanje vpliva tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke na ekonomijo zelo pomembna za širši interes ekonomije. Magistrsko delo poudarja ta pomen in predstavlja primer vpliva tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke na slovensko ekonomijo.
Keywords: Tveganje neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke, tveganje neizpolnitve pogodbenih obveznosti, kreditno tveganje, finančna nedisciplina, plačilna nedisciplina, plačilna sposobnost, finančna kriza, gospodarska kriza, poslovne tendence, ekonomski trendi, moralni hazard, poslovna etika, obvladovanje tveganja neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke, obvladovanje tveganja neizpolnitve pogodbenih obveznosti, obvladovanje tveganj, finančno tveganje, obvladovanje finančnih tveganj
Published in DKUM: 28.08.2013; Views: 2569; Downloads: 168
.pdf Full text (1,15 MB)

77.
SLOVENSKI MANAGERJI IN VODENJE PODJETJA V ČASU GOSPODARSKE KRIZE
Katja Mikolič, 2013, master's thesis

Abstract: Naslov magistrske naloge: »Slovenski managerji in vodenje podjetja v času gospodarske krize« V času gospodarske krize ni lahko biti vodja oz. manager podjetja, saj sodobna podjetniška praksa izkazuje zelo slaba stanja. Stanja kot so: upadanje prodaje, manjša kupna moč, krčenje proizvodnje in/ali storitev, slaba plačilna disciplina, odpuščanje delavcev, slabšanje ugleda podjetja, šibkejša vlaganja v investicije, vstopi mnogih novih konkurenčnih podjetij na naš trg itd. Kljub temu pa bi naj managerjem našteto predstavljalo določen izziv. Vsako takšno gospodarsko stanje je potrebno jemato dovolj resno, da se podjetje ohrani zdravo in se s tem vzdržujejo delovna mesta in ostala pozitiva. Logična posledica bo – narejen velik korak pred konkurenco. Ob pogojih izredno dinamičnega spreminjanja okolja in samega procesa poslovanja, je v ospredju vloga in sposobnost managerja, ki je odločilnega pomena. Manager je tisti, ki mora delovati tako, da podjetje usmerja časovno in prostorsko odprto. Preprosto je potrebno slediti smernicam, ki nam jih narekuje zunanje okolje podjetja in prav tako potrebam v podjetju samem. V nasprotnem primeru nas povozi čas. Velik del, predvsem pa odgovoren del, nosijo managerji. Ti vsekakor niso odgovorni zgolj za dobiček podjetja, opisani izzivi od njih zahtevajo veliko vodstvenih znanj, izkušenj, spretnosti, pozitvnih lastnosti, značilnosti in uporabo managerskih orodij, ki so jim v oporo za lažje premagovanje krize. Naloge, ki jih upravljajo vodje v podjetju, so vse od zaznavanja tržnih trendov, načrtovanja, organiziranja, usmerjanja, kontrole oz. nadziranja, prevzema odgovornosti… Vse z namenom, da se dosežejo ali celo presežejo zastavljeni cilji podjetja. Upravljajo tako s človeškimi kot materialnimi viri v samem podjetju in neizpodbitno dejstvo je, da nova realnost zahteva bistveno nov pogled na svet in vodenje podjetja. Hitre spremembe se ne dajo upravljati s starimi načini vodenja in z rutinerskimi pristopi, zato delo managerja postaja vse bolj zahtevno, predvsem pa nehvaležno. Zakaj nehvaležno? Zato, ker je težko zadovoljiti vse interese udeležencev v podjetju. A tudi temu navkljub, se je potrebno začeti zavedati pomembnosti, da je ravnanje managerjev bistveno, kajti zaposleni oz. podrejeni sledijo nadrejenim. Managerji jim morajo predstavljati dober vzgled, saj bodo zaposleni ravnali v smeri posnemanja managerja. Ambicije in interesi managerjev bi se morale v tem turbolentnem času izražati v ustrezni promociji podjetja ter izdelkov in/ali storitev v njegovem okolju. Pa ne le v smislu oglaševanja, marveč, skozi vodstvo in zaposlene, ki s svojim delovanjem, ustvarja pozitivno sliko oz. podobo podjetja, katero si s tem utrjuje ugled pri zunanjih deležnikih podjetja. Sodobni manager je torej tisti, ki mora slediti uvajanju in izvajanju sprememb. Uspešnost podjetja rezultira delo managerja in vseh zaposlenih, zato bi naj sodobni manager imel čim več vodstvenih lastnosti, značilnosti, znanj in naj bi uporabljal orodja managerja, ki so ključ do uspešnega poslovanja, boljših rezultatov in lažje obvladovanje krize v podjetju. Magistrsko delo je razdeljeno na tri dele in sicer: uvodni del, teoretični in empirični del. Uvodni del zajema opredelitev področja in opis problema, namen in cilje raziskave, temeljne hipoteze, predpostavke in omejitve raziskave ter predvidene metode raziskovanja. Drugi teoretični del zajema štiri poglavja. Prvo poglavje teoretičnega dela opredeljuje krizo v podjetju, razloge za njen razvoj, njene faze in posledice, dobre in slabe strani krize, vrste kriz ter zadnja točka poglavja, kjer se bom navezovala na napake managerja kot ključni notranji vzrok za nastanek krize v podjetju. V tretjem poglavju teoretičnega dela, se bom osredotočila na perečo gospodarsko krizo, na njen nastanek in njene posledice ter značilnosti. Nadalje kakšen vpliv ima gospodarska kriza na mikro nivoju – njen odraz v podjetjih, kjer se kaže v upadu prodaje in prihodkov. V zadnji točki tega poglavja bom govorila o nujnosti ukr
Keywords: KLJUČNE BESEDE: slovenski managerji, podjetje, vodenje podjetja, gospodarska kriza, obvladovanje krize, managerska znanja, managerske lastnosti, managerske značilnosti, managerska orodja.
Published in DKUM: 22.08.2013; Views: 3257; Downloads: 400
.pdf Full text (3,13 MB)

78.
Vloga malih in srednje velikih podjetij pri razvoju slovenskega gospodarstva
Sebastjan Ašenberger, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Vloga malih in srednje velikih podjetij pri razvoju slovenskega gospodarstva so obravnavane gospodarske družbe, še posebej pa MSP. Namen diplomske naloge je predstaviti razvoj in vlogo MSP v slovenskem gospodarstvu po osamosvojitvi. Država je veliko pozornosti in podpore namenila velikim gospodarskim družbam. Zaradi neustrezne gospodarske politike so propadla mnoga velika podjetja, kar je povzročilo množico brezposelnih. Na podlagi samozaposlitev je nastalo veliko malih podjetij, ki so bolj fleksibilna in se lažje prilagajajo razmeram na trgu. Mala podjetja hitreje uvajajo inovativne rešitve, nove proizvode in tehnologije. Medtem, ko evropsko gospodarstvo že tradicionalno temelji na dobro razvitih malih in srednjih podjetjih, se v Sloveniji razmere izboljšujejo v času tranzicije in po vključitvi v Evropsko unijo. Število MSP se neprestano povečuje in zaposlujejo vedno več ljudi. Ustvarjajo sorazmerno velik delež dodane vrednosti in se njihova bruto plača povečuje. V času gospodarske krize so MSP pomemben faktor za izhod iz nje. Takšno je tudi podjetje Hidro, d.o.o., ki se neprestano širi in išče nove tržne priložnosti doma in v tujini.
Keywords: MSP, gospodarska družba, gospodarstvo, tranzicija, gospodarska kriza, Evropska unija, Hidro
Published in DKUM: 11.06.2013; Views: 1706; Downloads: 125
.pdf Full text (3,77 MB)

79.
Mobing kot instrument pritiska v času gospodarske krize : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Klemen Kotnik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Psihični pritiski se pogosto pričnejo pojavljati kadar v podjetju ne gre vse po načrtih, ko podjetje ne dosega več svojih operativnih in strateških planov. Nadrejeni »pritiskajo« na zaposlene naj delajo več, dlje itd. Delavci pogosto izvajajo psihične pritiske na vodstvo in nadrejene saj npr. zaradi likvidnostnih težav podjetja ne izplačujejo pravočasno plač, pozabljajo na standarde za varnost pri delu, jih obravnavajo zgolj kot delovno silo. Vse to delavce v neki organizaciji spravlja v stanje nervoze, nelagodja itd. Kot vemo je plača lahko dober motivator za delo, a v času gospodarske krize se podjetja odločajo za reorganizacije in nižanje plač delavcem skratka so usmerjeni le v dobiček, kar privede do velikih nesoglasij. Tako zaidemo v začaran krog mobinga. Vodstva podjetij se ne zmenijo za žrtve mobinga in se ne čutijo odgovorne, žrtve pritiskajo na vodstvo ali iz obupa in iz nenada storijo nepremišljeno dejanje, ki škoduje njim in celotni organizaciji. Podjetja in druge ustanove, ki niso pripravljena poleg reševanja krize vložiti trud v reševanje problemov v zvezi z mobingom in ga primerno ter pravočasno zatirati, lahko pripelje podjetje v pogubo. Posledice mobinga se tako kažejo ne le na žrtvi ampak na organizaciji, kjer je žrtev delovala.
Keywords: gospodarska kriza, mobing, vzroki, preprečevanje, pravna ureditev, diplomske naloge
Published in DKUM: 15.05.2013; Views: 1768; Downloads: 173
.pdf Full text (588,26 KB)

80.
SISTEM INTERNEGA KOMUNICIRANJA V ORGANIZACIJI
Mojca Strajnšak, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Komuniciranje je proces sporazumevanja brez katerega podjetje in posameznik ne moreta obstajati. Komunikacija, ki poteka med pošiljateljem in prejemnikom, mora biti kakovostna in lahko poteka na več načinov, pri čemer poznamo besedno komunikacijo, nebesedno, eksterno in interno komunikacijo. Interna komunikacija je tista oblika komuniciranja, ki poteka znotraj podjetja med zaposlenimi in njihovimi nadrejenimi. Ta oblika komuniciranja se razlikuje med malimi in velikimi podjetji. V manjših podjetjih je interno komuniciranje enostavnejše, saj se vodje dnevno družijo s svojimi zaposlenimi in z njimi komunicirajo, v večjih podjetjih imajo zato posebne oddelke, ki so namenjeni interni komunikaciji. Interno komuniciranje pomeni dvosmerni pretok informacij znotraj podjetja, med zaposlenimi na različnih delovnih mestih. Pomembno je, da vodstvo svoje zaposlene ves čas obvešča o vseh dogodkih, ki so povezani s podjetjem prav tako je tudi pomembno, da zaposleni posredujejo povratne informacije in svoje mnenje.
Keywords: človeški viri, komuniciranje, motivacija, poslovno komuniciranje, etika in kultura poslovnega komuniciranja, interno komuniciranje, eksterno komuniciranje, gospodarska kriza, Krka, d. d.
Published in DKUM: 26.03.2013; Views: 1602; Downloads: 289
.pdf Full text (888,38 KB)

Search done in 1.52 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica