| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 143
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
31.
VPLIV KRIZE NA SPREMEMBE V PODJETJU
Mateja Bergant, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomski nalogi želimo na podlagi sodelovanja s podjetjem P.O.S. Studio d.o.o. ugotoviti, kako je sedem let kriznega obdobja na slovenskem gospodarskem trgu vplivalo na spremembe in obstoj podjetja na trgu. Podjetje je vodilni razvojni studio izdelkov iz kartona za pospeševanje prodaje in promocijo v Sloveniji. Ustanovljeno je bilo leta 2005 z namenom servisiranja slovenskih in tujih podjetij, ki potrebujejo kvalitetno in hitro storitev pri razvoju novih in inovativnih rešitev za izdelke za pospeševanje prodaje. Cilj naloge je opozoriti na težave gospodarske krize, s katerimi se soočajo podjetja. Predstavili bomo težave, s katerimi se je moralo soočiti in njihove rešitve. Kljub gospodarski krizi, ki je posledica finančne krize, podjetje uspešno deluje. V letih delovanja je tudi v P.O.S. Studiu d.o.o. prihajalo do različnih sprememb, ki so bile ključne za ohranitev podjetja na trgu. Spoznali bomo prednosti podjetja, ki zagotavljajo uspešno prihodnost. Poiskali bomo tudi morebitne šibke točke, na katere mora biti podjetje pozorno. Poleg teoretičnih osnov bomo v diplomski nalogi uporabili podatke, dobljene iz razpoložljivih dokumentov podjetja. S pomočjo intervjuja bomo pridobili tudi mnenje vodilnega v podjetju.
Keywords: gospodarska kriza, spremembe, podjetje P.O.S. Studio d.o.o., uspešnost
Published in DKUM: 03.10.2016; Views: 888; Downloads: 56
.pdf Full text (1,07 MB)

32.
VPLIV FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE NA POSLOVANJE PODJETJA X
Margita Kocman, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V svetovnem gospodarstvu so bila skozi zgodovino vedno prisotna različna obdobja gospodarske rasti, od obdobja ekspanzije, do obdobja krčenja ter obdobja kontrakcije oziroma padca le te. V zadnjih dvesto letih smo imeli tudi na Slovenskem opraviti s štirimi vidnejšimi krizami, ki so se pojavile vedno le sekundarno kot posledica velikih kriz v vodilnih svetovnih ekonomijah. Zadnja je nastopila v letu 2009, ko je Evropa zdrsnila v recesijo in težave, ki so bile sprva omejene le na bančni sektor. Krizi v finančnem sektorju je nato sledil prenos krize na celotno gospodarstvo. Zaostrene finančne in gospodarske razmere imajo učinek na večino funkcij v podjetju in s tem vpliv na poslovni rezultat podjetja. Podjetje se mora v zaostrenih razmerah znati učinkovito prilagajati vsem spremembam in jih obravnavati kot izziv za kreativno, ustvarjalno in učinkovito delo. Običajno je podjetje odvisno od dobrega vodenja, izkušenj in znanj menedžmenta, v veliko pomoč pa so tudi zunanje informacije in okolje. Posledice gospodarske krize so različne med panogami in nadalje tudi med posameznimi podjetji v panogi. V zadnjem desetletju so bili ti vplivi posebej močni v gradbenem sektorju in sektorjih povezanih z njim, kar je tudi obravnavano v diplomskem delu. O glavnih znakih krize, kdaj in kje se je kriza najprej pojavila, s čim je povezana in še o več značilnostih krize, prikazujemo v prvem delu diplomskega dela. Empirični del naloge pa temelji na analizi poslovanja proučevanega podjetja X v obdobju od 2011 do 2014.
Keywords: gospodarska kriza, analiza poslovanja, kazalniki uspešnosti, ekonomičnost, financiranje
Published in DKUM: 30.09.2016; Views: 1491; Downloads: 131
.pdf Full text (1,03 MB)

33.
NEW DEAL IN SLOVENCI V AMERIKI
Martina Mlakar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Diplomsko delo New Deal s posebnim ozirom na Slovence v Združenih državah Amerike opisuje obdobje velike gospodarske krize,premike na notranjem političnem prizorišču ZDA, ukrepe demokratske zvezne vlade za rešitev krize in odziv dveh slovenskih izseljenskih časopisov v zvezi s tem. Prvi del naloge se posveti krajšemu opisu gospodarske krize, oz. depresije. Zanimalo me je, kako je krizo doživljal delavski in kmečki sloj, ter seveda posledice, ki so se kazale v demonstracijah proti množičnemu odpuščanju in vnemi velekapitala, da z zmanjševanjem mezd in delovnih mest ohrani svoj položaj. Seveda nisem mogla zaobiti velike politične spremembe, ki jo je s seboj prinesla gospodarska depresija. Dolgoletna vladavina republikancev se je sesula in kriza je na površje prinesla napredno misleče demokrate z za takratni čas naprednimi načrti gospodarske obnove. New Deal je s svojimi programi pomenil prelomnico v zgodovini ZDA. Nikoli prej še zvezna vlada ni prevzela nase odgovornosti za slab gospodarski položaj in v smeri tega tudi tako ukrepala. Resda je imel program New Deala tudi slabosti in dežela ni okrevala tako, kot si je želel njegov, ombudsman, predsednik Roosevelt in zagovorniki programa. A je vendarle prinesel zakone, na katerih so lahko naslednje generacije gradile naprej. Drugi del naloge je posvečen pregledu slovenskega izseljenskega tiska v ZDA v desetletnem obdobju. Prikaže odzive dveh časopisov različnih ideoloških usmeritev: liberalno-socialistične Prosvete in klerikalnega časnika Ameriški Slovenec. Prikazani so odzivi in primerjava le-teh v obeh časopisih na gospodarsko krizo in na ukrepe New Deala.  
Keywords: KLJUČNE BESEDE: gospodarska kriza, New Deal, Franklin Delano Roosevelt, delavsko gibanje, Amerikanski Slovenec, Prosveta, slovenski izseljenci v ZDA
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 2140; Downloads: 115
.pdf Full text (1,10 MB)

34.
Ugotavljanje in analiza ključnih razlik med bankami in hranilnicami
Peter Lukančič, 2016, master's thesis

Abstract: V obdobju gospodarske krize se je poslovanje bank močno poslabšalo. Zabeležile so visoke izgube in velike potrebe po dokapitalizaciji. Slovenske hranilnice v času gospodarske krize niso imele podobnih težav. Zato nas je zanimalo, ali med bankami in hranilnicami obstajajo razlike in ali je poslovanje hranilnic res boljše od poslovanja bank. Na prvi pogled lahko ugotovimo, da so slovenske hranilnice v letih krize zabeležile rast obsega poslovanja in izboljšanje donosnosti. Z ozirom na majhnost slovenskega bančnega trga in relativno skromno zastopanost hranilnic med slovenskimi kreditnimi institucijami smo v analizo vključili še italijansko, nemško, avstrijsko in špansko bančno tržišče. Pri proučevanju razlik v razvoju poslovanja kreditnih institucij smo se omejili na obdobje med letoma 2008 in 2013. Da bi dosegli zastavljene cilje, smo preverili razlike v zakonski ureditvi položaja bank in hranilnic v opazovanih državah. Ugotovili smo, da je pojav hranilnic v obravnavanih državah posledica podobnih zgodovinskih dejstev. Pojavile so se kot odgovor na finančno izključenost ekonomsko šibkejših slojev prebivalstva, njihov razvoj pa je potekal v smeri širitve ponudbe in povečevanja dostopnosti bančnih storitev. Skozi vsa obdobja so hranilnice v vseh obravnavanih državah združevale značilnosti, kot so osnovno poslanstvo, ki je v spodbujanju varčevanja, zagotavljanju dostopnosti finančno izključenim skupinam prebivalstva, lokalna omejenost delovanja, dvojnost ciljev (ekonomski in človekoljubni) in podobne. Harmonizacija predpisov na področju bančništva v Evropski uniji je povzročila, da so razlike med hranilnicami in bankami v nekaterih državah popolnoma izginile. V empiričnem delu naloge smo analizirali poslovanje izbranega vzorca bank in hranilnic v opazovanih državah in za opazovano obdobje. S statistično obdelavo podatkov smo ugotovili, da obstajajo značilne razlike v strukturi virov in naložb bank in hranilnic. V strukturi virov hranilnic je večji delež vlog strank (ki niso banke), kot je le-teh v strukturi virov bank. Prav tako je v strukturi naložb hranilnic večji delež kreditov prebivalstvu, kot jih je v strukturi naložb bank. Toda rezultati raziskave so pokazali, da obstaja le zanemarljivo nizka korelacija med strukturo virov in donosom na povprečno aktivo ter strukturo naložb in donosom na povprečno aktivo. Prav tako obstaja zanemarljivo nizka korelacija med strukturo virov in višino oblikovanih oslabitev ter strukturo naložb in višino oslabitev. Ugotovili smo, da ni statistično značilnih razlik v doseženem donosu na povprečno aktivo in v doseženi obrestni marži bank in hranilnic. Na podlagi rezultatov smo sklenili, da poslovanje hranilnic ni boljše zaradi njihove strukture virov in naložb, ampak je razloge potrebno poiskati drugje.
Keywords: banke, hranilnice, struktura bančnega trga, gospodarska kriza
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 1458; Downloads: 257
.pdf Full text (1,40 MB)

35.
TVEGANI KAPITAL KOT VIR FINANCIRANJA SLOVENSKIH GRADBENIH PODJETIJ
Aleksandar Erkić, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo analizirali vpliv gospodarske krize v Sloveniji in ugotovili, da so mnoga gradbena podjetja propadla. Na osnovi metode študija primera tujega gradbenega podjetja smo prikazali, kako se je podjetju v času nastopa gospodarske krize z virom tveganega kapitala uspelo izogniti vplivom krize in posledično ustvariti še uspešnejše podjetje.
Keywords: tvegan kapital, gospodarska kriza, gradbena podjetja, poslovni angeli, vir financiranja
Published in DKUM: 13.09.2016; Views: 1203; Downloads: 140
.pdf Full text (1,93 MB)

36.
Sinhronost svetovnih delniških gibanj
Jure Krajnc, 2016, master's thesis

Abstract: Globalni trgi so izpostavljeni velikim premikom v smislu medsebojnega gospodarskega povezovanja. To vodi h gospodarskim spremembam, ki se odražajo na sinhronosti delniških gibanj, za katere mnogokrat trdimo, da na osnovi znanih informacij in prihodnjih pričakovanj kažejo gospodarsko sliko prihodnosti. Čeprav je sinhronost med delniškimi indeksi na trgu že ves čas prisotna, se z razvojem in integracijo novih trgov sedaj uveljavlja v vse bolj globalnem merilu. Študije potrjujejo, da se sinhronost v času krize povečuje. Pri tem ima pomembno vlogo širjenje okužb ter kanali, po katerih se te prenašajo. Razlogov za hitro in neovirano prenašanje okužb je več. Po eni strani se zaradi medsebojnega povezovanja, ki ga spremljajo povečana medsebojna trgovina, financiranje mednarodnih finančnih ustanov na mednarodnih trgih, ter investitorjev, ki želijo svoje portfelje razpršiti po vseh regijah sveta, ustvarjajo ugodni pogoji za širjenje negativnih šokov oz. okužb. Po drugi strani so države s širjenjem globalizacije in povezovanjem v skupne politične, pravne in valutne sisteme podvržene enakim pogojem, pod katerimi na trgu delujejo. V magistrski nalogi izhajamo iz korelacijske teorije, ter z njeno pomočjo skušamo opredeliti ter pojasniti vzroke, ki vplivajo na moč povezanosti svetovnih delniških indeksov. V teoretičnem delu poskušamo opredeliti vlogo borze v finančnem sistemu, ter navedemo spremembe na borznih trgih, ki v zadnjem obdobju močno krojijo njihovo delovanje. Nadalje v tem delu opredelimo temeljne dejavnike razvoja delniških trgov, ter predstavimo podatke konkretno proučevanega vzorca. V Sklepnem delu teoretičnega dela smo opredelili pojem okužba, ter pojasnili posledice prenašanja negativnih šokov iz okuženih gospodarstev na zdrava in s tem povezano širjenje kriz med svetovnimi ekonomijami. Hkrati smo navedli kanale prenosa, podrobneje opisali potek prenašanja negativnih signalov, ter predstavili načine merjenja okužb in ukrepe namenjene njihovi preprečitvi. V praktičnem delu merimo stopnjo povezanosti med delniškimi indeksi, pri čemer naša analiza temelji na uporabi Pearsonovega korelacijskega koeficienta. Z njim smo proučevali gibanje moči povezanosti med svetovnimi indeksi na podlagi 1-letnega časovnega okna. Predvsem nas je zanimalo gibanje moči povezanosti med nekaterimi svetovnimi delniškimi indeksi v času, še posebej v obdobju 6 gospodarskih kriz v zadnjih 30 letih. Nadalje smo proučevali ali, in v kakšni meri indikatorji stopnje razvitosti borznega trga vplivajo na moč medsebojne povezanosti delniških indeksov. Posebno pozornost smo namenili primerjavi med razvitimi trgi in trgi v razvoju, pri čemer smo v drugem koraku analizo ponovili na vzorcu držav, ki smo jih razcepili na manjše geografske regije. V sklepnem delu praktičnega dela smo merili stopnjo povezanosti temeljnih dejavnikov razvitosti delniškega trga v odnosu do gospodarske rasti posameznega gospodarstva.
Keywords: delniški trgi, teorija okužbe, gospodarska kriza, Pearsonov korelacijski koeficient, razvite države, države v razvoju, sinhronost, rast bruto domačega proizvoda, likvidnost, tržna kapitalizacija, koeficient obračanja, razvitost borznega trga.
Published in DKUM: 11.08.2016; Views: 1434; Downloads: 76
.pdf Full text (4,54 MB)

37.
Tržna diverzifikacija kot instrument blažitve vplivov svetovne gospodarske recesije na poslovanje slovenskih podjetij
Andreja Zmagaj, 2016, master's thesis

Abstract: Gospodarska kriza, ki se je v letu 2007 z zlomom nepremičninskega trga pričela v Združenih državah Amerike, se je preko finančnih tržišč razširila v realno gospodarstvo ter se relativno hitro razširila v Evropo in druge dele sveta. Zaradi vse tesnejšega sodelovanja in soodvisnosti med posameznimi državami, kar je posledica internacionalizacije podjetij in globalizacije svetovnega gospodarstva, so krizo občutila praktično vsa svetovna gospodarstva in Slovenija ni bila izjema. Slovensko gospodarstvo je majhno in zaradi tega v veliki meri odvisno od izvoza. Gospodarska kriza je na slovensko gospodarstvo najmočneje vplivala preko mednarodne menjave in z upadom povpraševanja na najpomembnejših izvoznih tržiščih. Tržna diverzifikacija, oziroma strategija širjenja podjetja preko meja lastne države na različna tuja tržišča, predstavlja enega izmed možnih ukrepov za omilitev vplivov gospodarske krize na poslovanje podjetja. Z diverzificiranjem svojih izvoznih tržišč podjetja zmanjšujejo tveganja odvisnosti od posameznega tržišča. Magistrsko delo obravnava vpliv gospodarske krize na slovensko gospodarstvo in poslovanje slovenskih podjetij ter ugotavlja pomembnost strategije tržne diverzifikacije, ki predstavlja enega izmed možnih ukrepov izhoda iz krize. Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela. V teoretičnem delu so predstavljena nekatera pomembnejša izhodišča, na katerih temelji raziskava: zgoščen pregled gospodarskih kriz s podrobnejšo predstavitvijo svetovne gospodarske krize v letu 2008, predstavitev internacionalizacije poslovanja podjetij in strategij rasti podjetij. V delu smo v nadaljevanju podrobneje obravnavali poslovanje slovenskih podjetij v obdobju krize, njihovo izvozno usmerjenost in odvisnost od posameznih izvoznih tržišč. V empiričnem delu naloge smo na vzorcu izbranih podjetij opazovali poslovanje podjetij v obdobju pred krizo, v obdobju trajanja le-te ter v obdobju po krizi. Ugotavljali smo pomembnost tržne diverzifikacije ter njen vpliv na opazovana podjetja v obdobju krize. Rezultati raziskave, podobno kot uradni statistični podatki, dokazujejo, da so slovenska podjetja v veliki meri odvisna od tržišč, ki so jim geografsko in kulturno blizu. To so predvsem tržišča držav Evropske unije in držav na ozemlju bivše Jugoslavije. Struktura izvoza opazovanih podjetij se tudi v obdobju trajanja krize ter v obdobju po krizi ni bistveno spremenila. Kljub temu da rezultati raziskave potrjujejo, da tržna diverzifikacija predstavlja enega izmed ključnih ukrepov podjetij za izhod iz krize, pa le-ta v preteklosti ni bistveno vplivala na izvozna tržišča slovenskih podjetij.
Keywords: svetovna gospodarska kriza, internacionalizacija poslovanja, strategije rasti, strategija tržne diverzifikacije, Slovenija, poslovanje slovenskih podjetij
Published in DKUM: 04.08.2016; Views: 1293; Downloads: 223
.pdf Full text (2,60 MB)

38.
Priložnosti za skladnejši infrastrukturni razvoj pomurskih občin s pomočjo sredstev kohezijske politike za programsko obdobje 2007-2013 s poudarkom na Evropskem skladu za regionalni razvoj
Tatjana Vrbajnščak, 2016, master's thesis

Abstract: Strukturni skladi, ki predstavljajo pomemben delež proračuna Evropske unije (EU), so bili oblikovani z namenom pospeševanja razvoja in zmanjševanja razlik med regijami in državami članicami EU. Njihova finančna sredstva so pomembna predvsem za tiste regije, ki zaostajajo v razvoju, saj usmerjajo svoja sredstva v skladu s cilji EU, le-ti pa so osnova za odločanje, kateri projekti naj se podprejo z njihovo pomočjo. S članstvom v EU je tudi Slovenija postala upravičena do črpanja sredstev iz naslova strukturne politike. Prav s pomočjo teh sredstev si želi Slovenija doseči enega glavnih ciljev, in sicer uravnotežen regionalni razvoj, saj se trenutno še vedno srečuje z velikimi razvojnimi razlikami. Pomembno vlogo pri odpravljanju teh neravnovesij imata Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Evropski socialni sklad (ESS). Tudi Slovenija je za programsko obdobje 2007–2013 pripravila dva operativna programa za črpanje sredstev iz naslova strukturnih skladov, in sicer Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR) in Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI), za katera se je uporabljal finančni instrument ESRR. Za Slovenijo je nujno, da se usmeri v projekte, ki bodo krepili njeno konkurenčnost, blaginjo in razvitost regij in posledično tudi konkurenčnost samoupravnih lokalnih skupnosti. Pomembno vlogo ima pri tem priprava operativnih programov, ki so hkrati tudi izvedbeni dokumenti za črpanje sredstev strukturnih skladov. Poudariti je potrebno, da gre pri tem za zelo zahteven proces, pri katerem ne gre le za usklajevanje med Slovenijo in Brusljem, temveč tudi znotraj same države. To pa posledično zahteva tudi strokovno in učinkovito državno upravo, ki dobro pozna postopke za črpanje sredstev skladov EU. Na še boljše koriščenje sredstev v prihodnje bi pomembno vplivala ustanovitev pokrajin. S tem pa bi tudi regije, ki so že doslej imele dokaj dobro absorpcijsko sposobnost, slednjo le še povečevale. Pri pregledu izvajanja strukturne politike v Sloveniji lahko ugotovimo, da je ureditev zelo zapletena, saj je v sam proces vključeno veliko število institucij in uporabnikov ter da vse skupaj oblikuje zapleteno verigo odnosov. Zavedati se je namreč potrebno, da predstavljajo strukturni skladi nov način delovanja, kar pomeni, da je potreben določen čas, da se lahko slovenska administracija prilagodi na te spremembe. Uspešnost v procesu financiranja iz strukturnih skladov je odvisna namreč predvsem od kakovostno pripravljenega projekta, ki mora vsebovati predvsem dobro idejo, kakovostno pripravljeno projektno dokumentacijo in končno tudi učinkovito izvedbo samega projekta. Finančna in gospodarska kriza, ki je povzročila poslabšanje gospodarske situacije v večini slovenskih statističnih regij, se je še posebej močno odrazila v Pomurju. Zato je bila nujno potrebna intervencija Vlade RS, s sprejetjem Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015, ki je posebno pozornost namenjal predvsem projektom Pomurske regije pri kandidiranju za sredstva iz programov evropske kohezijske politike. Da bi pokrajina ob Muri svojim prebivalcem s pomočjo sonaravnega bivanja zagotavljala visoko kakovost življenja, potrebuje gospodarski razvoj, ki bo temeljil na razvoju novih tehnologij, turizmu, sonaravnem kmetovanju in ustvarjanju novih delovnih mest. Ključno je, da ustvarimo takšno poslovno okolje, kjer vsi potenciali, tako gospodarski kot raziskovalno-razvojni, naravni, kulturni, okoljski in človeški prispevajo k izkoriščanju razvojnih priložnosti slovenskega gospodarstva. Kot vzorčni primer uspešnega črpanja sredstev iz ESRR smo v magistrskem delu predstavili projekt občine Apače, ki je z uspešno prijavo na 2. javni razpis za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« pridobila 546.350,00 EUR evropskih sredstev za izvedbo turističnega projekta »Poti starega hrasta v občini Apače«. Projekt se je izvajal v okviru OP RR za obdobje 2007–2013.
Keywords: Strukturni skladi, Evropska unija, regije, Pomurska regija, projekti, črpanje sredstev, regionalni razvoj, Evropski sklad za regionalni razvoj, Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov, Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture, samoupravne lokalne skupnosti, Evropska komisija, gospodarska kriza, Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji 2010-2015, kohezijska politika, sonaravno bivanje
Published in DKUM: 03.08.2016; Views: 1943; Downloads: 114
.pdf Full text (1,52 MB)

39.
RAZLIKE V ZAZNANI VELIKOSTI IZVOZNIH OVIR MED SLOVENSKIMI IZVOZNIKI V ČASU FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE
Dejan Romih, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo proučili razlike v zaznani velikosti dvajsetih izvoznih ovir v obdob-ju (svetovne) finančne in gospodarske krize med anketiranimi slovenskimi izvozniki glede na njihovo velikost, velikost njihovega izvoza ter število in vrsto držav, v katere so izvažali. Anketirali smo 2.068 slovenskih izvoznikov, pri čemer so v navedenem obdobju spletni an-ketni vprašalnik v celoti izpolnili 103 izvozniki oziroma njihovi vodilni delavci, odgovorni za poslovanje s tujino, kar je 58,5 odstotka vseh anketiranih izvoznikov oziroma njihovih vodil-nih delavcev, odgovornih za poslovanje s tujino, ki so začeli z izpolnjevanjem spletnega an-ketnega vprašalnika. Raziskava je pokazala, da se zaznana velikost izvoznih ovir »premajhna necenovna konkurenčnost anketiranega podjetja«, »premajhna inventivnost anketiranega podjetja«, »premajhna inovativnost anketiranega podjetja« in »premajhna prepoznavnost anketiranega podjetja« v navedenem obdobju statistično značilno razlikuje med anketiranimi podjetji glede na njihovo velikost. Raziskava je pokazala tudi, da se zaznana velikost izvoz-nih ovir »premajhno sodelovanje anketiranega podjetja z drugimi domačimi podjetji pri izvo-zu blaga in/ali storitev«, »premajhno sodelovanje anketiranega podjetja s tujimi podjetji pri izvozu blaga in/ali storitev«, »prevelika konkurenca na tujem trgu« in »prevelika tveganja na tujem trgu« v navedenem obdobju statistično značilno razlikuje med anketiranimi podjetji glede na velikost njihovega izvoza ter da se zaznana velikost izvozne ovire »prevelika tvega-nja na tujem trgu« v navedenem obdobju statistično značilno razlikuje med anketiranimi pod-jetji tudi glede na število držav, v katere so izvažala. Raziskava je tudi pokazala, da se zazna-na velikost nobene izmed izvoznih ovir statistično značilno ne razlikuje med anketiranimi podjetji glede na vrsto držav, v katere so izvažala.
Keywords: izvoz, izvozniki, izvozne ovire, zaznana velikost izvoznih ovir, razlike v zaznani velikosti izvoznih ovir, svetovna finančna in gospodarska kriza.
Published in DKUM: 03.08.2016; Views: 1169; Downloads: 194
.pdf Full text (2,55 MB)

40.
BREZPOSELNOST V ZASAVSKI REGIJI
Metoda Smrkolj, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Zasavje je regija v osrednji Sloveniji, ki jo obdaja hribovit svet ob reki Savi. Zasavska regija je v preteklosti temeljila na premogovništvu in industriji, kar pa se je čez čas močno spremenilo. Žal smo bili zadnja leta priča zapiranju industrijskih podjetij, ki so nudila kruh mnogim družinam, vendar se stanje glede na beleženje registrirano brezposelnih oseb izboljšuje. Število brezposelnih se je v času pričetka gospodarske krize močno povečalo, mnogi posamezniki kot tudi celotne družine so se znašli na robu socialne stiske, kar je močno vplivalo tudi na celotno dogajanje v družbi. Tudi Zasavska regija je bila priča porastu brezposelnosti, mladi so bili primorani odhajati v prestolnico služit kruh, hkrati pa je še bolj pričelo propadati celotno gospodarstvo v regiji. Kot je bilo omenjeno, se stanje izboljšuje, saj kar se tiče registrirane brezposelnosi, žal pa občutnejše izboljšave v regiji na tem področju še ni občutiti. Naloga vključuje zbrane podatke za omenjena obdobja, njihovo primerjavo ter analizo anketnih vprašalnikov, ki so jih izpolnjevale brezposelne osebe, prijavljene na Zavodu RS za zaposlovanje (Območna služba Trbovlje) in bodo v pomoč pri razumevanju in spoznanju stanja brezposelnih oseb v tej regiji.
Keywords: brezposelnost, Zasavska regija, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, delovno mesto, gospodarska kriza.
Published in DKUM: 27.07.2016; Views: 999; Downloads: 110
.pdf Full text (2,03 MB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica