| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


21 - 30 / 143
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
21.
VPLIV GOSPODARSKE IN FINANČNE KRIZE NA STRATEGIJO TRŽENJA PODJETJA NA MEDNARODNEM TRGU STAVBNEGA POHIŠTVA
Daša Korpar, 2016, master's thesis

Abstract: Začetki gospodarske krize v letu 2008 imajo velik vpliv na gradbeno panogo. Dodana vrednost in proizvodnja sta se začeli občutno zmanjševati, kar je v letu 2009 povzročilo zmanjšanje bruto plač in števila zaposlenih. Močno krčenje v gradbeništvu je v letih 2010/2011 privedlo do stečaja dveh od treh največjih slovenskih gradbenih podjetij (SCT Ljubljana in Vegrad Velenje). Kljub težavam, ki jih je prinesla gospodarska kriza iz leta 2008, svet postaja vse bolj povezan in soodvisen. Sodobno svetovno gospodarstvo prepoznamo po trženju v tujini, po povečani tržni moči velikih podjetij, ki poslujejo v več državah, po liberalizaciji mednarodne trgovine, po inovacijah, po razvoju sodobnejših tehnoloških procesov, po večanju števila konkurentov, po medorganizacijskem mreženju ter po hitrejši internacionalizaciji podjetij. V magistrskem delu bomo obravnavali vpliv gospodarske in finančne krize na poslovanje in krčenja gradbenega sektorja ter strategijo trženja na mednarodnem tržišču stavbnega pohištva, natančneje notranjih vrat in podbojev. Za primer bomo izbrali slovensko podjetje, ki se ukvarja s prodajo in vgradnjo stavbnega pohištva ter podov. Pričeli bomo z raziskavo vpliva gospodarske in finančne krize na tržne razmere in poslovanje v slovenski gradbeni dejavnosti ter jih primerjali s tistimi na Hrvaškem. Nato bomo predstavili podjetje X in opredelili poslovno in finančno analizo podjetja. Na podlagi ugotovitev iz prejšnjih poglavij bomo oblikovali strategijo vstopa podjetja X na hrvaško tržišče notranjih vrat in podbojev. V sklopu oblikovanja strategije vstopa bomo analizirali konkurenčno okolje, kakovost in cene notranjih vrat in podbojev, odjemalce, velikost tržišča in na podlagi analize predlagali izbor primerne strategije za vstop na hrvaško tržišče. Za temo o gospodarski krizi smo se odločili zaradi njene aktualnosti, še posebej v gradbenem sektorju, ki je bil s pojavom gospodarske krize izjemno močno prizadet. Za strategijo vstopa podjetja X na hrvaško tržišče smo se odločili zaradi želje podjetja po novih tržiščih ter zaradi že zapolnjenih trženjskih kapacitet na slovenskem tržišču. Namen magistrskega dela je proučiti vplive gospodarske krize na gradbeni sektor in podjetje X ter načrtovano strategijo vstopa podjetja na hrvaško tržišče stavbnega pohištva.
Keywords: gospodarska kriza, finančna kriza, gradbeništvo, mednarodno poslovanje, izvoz, neposredni izvoz, trženjski splet
Published in DKUM: 26.10.2016; Views: 1284; Downloads: 207
.pdf Full text (1,13 MB)

22.
Davčnopravni vidik odprave neenakosti obravnave lastniškega kapitala pri financiranju poslovanja gospodarskih družb
Aleš Kavrečič, 2016, master's thesis

Abstract: Davčna zakonodaja na področju obdavčevanja dohodkov pravnih oseb v večini držav članic EMU dovoljuje, da se strošek obresti iz dolžniškega financiranja, skladno z omejitvami, ki so prisotne na nacionalni ravni, obravnava kot davčno priznan odhodek in kot tak znižuje davčno osnovo gospodarskih družb. To postavlja gospodarske družbe, ki so sposobne financirati poslovanje z lastnimi viri, v neenakopraven položaj, saj davčna zakonodaja stroška financiranja z lastnimi viri ne upošteva kot davčno priznanega odhodka. Taka naklonjenost davčne zakonodaje dolžniškemu financiranju spodbuja uporabo dolžniškega financiranja, kar dolgoročno negativno vpliva na finančno trdnost gospodarskih družb. Zadnja globalna gospodarska kriza je pokazala, kako lahko visoka zadolženost škodi ne le gospodarskim družbam, temveč tudi državam, ki so z dodatnim zadolževanjem poskušale preprečiti poglobitev gospodarske krize in so s tem breme prenesle nase, kar je za nekatere članice EMU pomenilo skorajšnjo nezmožnost poravnavanja lastnega dolga. Zato je toliko bolj pomembno, da se davčno zakonodajo na področju obdavčevanja dohodkov pravnih oseb spremeni na način, da se v čim večji meri izenači davčna obravnava lastniškega in dolžniškega načina financiranja gospodarskih družb. Pričujoča magistrska naloga analizira, na kakšen način se lahko doseže odpravo neenakosti obravnave lastniškega kapitala pri financiranju poslovanja gospodarskih družb. Nadalje primerja metode, s katerimi se lahko odpravi neenakost obravnave lastniškega kapitala in kakšen pristop so posamezne države, članice Evropske unije, pri tem izbrale. Izpostavljeni sta predvsem Belgija in Italija, ki sta na tem področju v zadnjih desetih letih storili največ, in sicer z vpeljavo odbitka za lastniško financiranje (ACE). Pričujoče delo prouči možnosti za odpravo obravnave neenakosti lastniškega kapitala v Sloveniji po vzoru Belgije in Italije in možne učinke, ki bi jih ta metoda imela na gospodarske družbe v Sloveniji.
Keywords: Davčna neenakost, dobiček, gospodarska družba, gospodarska kriza, lastniško in dolžniško financiranje, odbitek za lastniško financiranje, odbitna obrestna mera, obdavčitev pravnih oseb, obresti kot davčno priznan odhodek.
Published in DKUM: 19.10.2016; Views: 1569; Downloads: 95
.pdf Full text (1,55 MB)

23.
Ključni dejavniki za uspešno finančno in poslovno prestrukturiranje podjetij
Nina Malačič, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Prestrukturiranje podjetij pomeni prilagoditev spremenjenim razmeram v podjetju ali v poslovnem okolju podjetja. Takšno prilagajanje je lahko potrebno zaradi gospodarske krize, ki vpliva na kupno moč kupcev, vstopa novih konkurentov na trg, kar lahko vpliva na prodajne cene in lahko pomeni nižje prihodke, povečanja nabavnih cen surovin in s tem povečanja stroškov, tehnološkega napredka, ki povzroči zastarelost tehnologije in izgubo trgov, odhoda pomembnih kadrov iz podjetja, in zaradi številnih drugih razlogov. Ti razlogi tako močno vplivajo na prihodke ali stroške, ali celo na poslovni model, da podjetje ne more več uspešno delovati. To pomeni, da v tem trenutku ali v bližnji prihodnosti dolgoročno ne bo sposobno poravnati vseh svojih obveznosti in ne bo ustvarjalo dobička. Kadar je stanje kritično, takšne dogodke povezujemo s krizo, lahko pa vodstvo podjetja spremembe prepozna dovolj zgodaj, da se lahko nanje pravočasno pripravi. Spremembe takrat niso neposredno povezane z nastankom krize v podjetju, ampak jih vodstvo izvede, da bi se krizi izognilo. V magistrskem delu smo obravnavali vrste kriz in vlogo kriznega managementa, predstavili smo ključne dejavnike za uspešno prestrukturiranje podjetij, ki ga delimo na finančno in poslovno prestrukturiranje, zakonski okvir prestrukturiranja in postopke prestrukturiranja podjetij. Nato smo razvili splošni model prestrukturiranja, s katerim želimo vodstvom podjetij, ki se srečujejo s tako velikimi spremembami v okolju, da je prilagoditev oz. prestrukturiranje podjetja nujno potrebno, zagotoviti okvir oziroma pripomoček za pravočasno ukrepanje. V nadaljevanju smo predstavili dva primera prestrukturiranja podjetij in na teh primerih testirali delovanje modela. Magistrsko delo smo zaključili s sklepom, v katerem smo povzeli glavne ugotovitve.
Keywords: poslovno in finančno prestrukturiranje, gospodarska kriza, poslovna kriza, model prestrukturiranja
Published in DKUM: 13.10.2016; Views: 2698; Downloads: 405
.pdf Full text (3,19 MB)

24.
VPLIV GOSPODARSKE KRIZE NA RAZVOJ KADROV V PODJETJU X
Nataša Slokar, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Živimo v času nenehnih in hitrih sprememb. Hiter gospodarski in družbeni razvoj zahteva boljšo izobrazbo zaposlenih, po drugi strani pa podjetja zaradi gospodarske krize in vse večje konkurence stremijo k racionalizaciji poslovanja in povečanju dodane vrednosti proizvodov in storitev. Zaradi tega največkrat znižujejo stroške na vseh področjih njihovega delovanja. Za poslovanje podjetja X je pomemben življenjski standard prebivalstva, saj neugodne gospodarske razmere, ki so povezane s stečaji podjetij, visoko brezposelnostjo in s tem večanjem praga revščine, neugodno vplivajo tudi na povpraševanje po storitvah podjetja X. V prvem delu diplomske naloge povzemamo teoretične osnove s področja planiranja, pridobivanja, izbiranja, uvajanja in razvoja kadrov. Poudarek smo dali področju razvoja kadrov, kjer smo opredelili pomen razvoja kadrov, izobraževanje in usposabljanje kadrov, spremljanje in ocenjevanje uspešnosti dela ter napredovanje in razvoj kariere. V raziskovalnem delu smo se osredotočili na področje izobraževanja in usposabljanja. Analizirali smo del poslovnih poročil podjetja X. Želeli smo ugotoviti kako gospodarska kriza vpliva na razvoj kadrov v podjetju X. Opravili smo intervju v kadrovskem oddelku ter izvedli anketo med zaposlenimi. Z anketo smo želeli ugotoviti, kako podjetje X skrbi za razvoj zaposlenih, kako so zaposleni zadovoljni s sistemom izobaževanja in usposabljanja ter ali so motivirani za izobraževanje in usposabljanje. Ugotovili smo, da so v podjetju X pristopili k racionalizaciji tudi na področju izobraževanja in usposabljanja. Zaposleni menijo, da bi jim podjetje lahko bolj prisluhnilo glede vsebin in tem izobraževanja, ter dodajajo, da nimajo dobrih možnosti za napredovanje.
Keywords: gospodarska kriza, stroški, razvoj kadrov, izobraževanje, zadovoljstvo
Published in DKUM: 13.10.2016; Views: 1230; Downloads: 129
.pdf Full text (838,66 KB)

25.
PROBLEMATIKA BREZPOSELNOSTI V SLOVENIJI V ČASU GOSPODARSKE KRIZE
Petar Jovanović, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Pojav brezposelnosti je neločljiv sestavni del sodobnih družb. Je del kapitalistične družbe in se ji na žalost ni moč izogniti. Predstavlja velik problem, ki se nanaša tako na posameznike kot na celotno družbo. Za majhne ekonomske prostore, med katere sodi tudi Republika Slovenija, velja, da so zelo občutljivi na najrazličnejše spremembe, ki imajo za njih močan in tudi dolgoročen vpliv na gospodarstvo v celoti. V teoretičnem delu diplomskega dela smo najprej opisali trg dela in brezposelnost. V nadaljevanju smo predstavili merjenje brezposelnosti, vzroke in posledice brezposelnosti. V zaključnem delu teoretičnega dela smo prikazali aktivno politiko zaposlovanja, ki s svojimi ukrepi bistveno vpliva na reševanje brezposelnosti. V empiričnem delu diplomskega dela smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli raziskavo, s katero smo ugotavljali kje brezposelni vidijo razloge za sedanji položaj, ki ga spremlja brezposelnost, kako brezposelni doživljajo lastno brezposelnost in kako si brezposelni prizadevajo, da bi spremenili in izboljšali svoj položaj. Ugotovili smo, da brezposelnost najbolj vpliva na finančno neodvisnost, samospoštovanje, brezposelni ljudje imajo težave z nespečnostjo, utrujenostjo ipd.
Keywords: brezposelnost, gospodarska kriza, trg dela, aktivna politika zaposlovanja
Published in DKUM: 13.10.2016; Views: 1431; Downloads: 181
.pdf Full text (615,42 KB)

26.
ZAPOSLOVANJE V FINANČNI IN ZAVAROVALNIŠKI DEJAVNOSTI V ČASU GOSPODARSKE KRIZE
Natalija Verbega, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Predmet raziskave je zaposlovanje v finančni in zavarovalniški dejavnosti v Sloveniji, pri čemer nas je posebej zanimalo, kolikšen je obseg zaposlenosti v obdobju pred gospodarsko krizo (pred letom 2009) - in kolikšen po tem obdobju. Pomeni, da je raziskava zajemala obdobje od leta 2005 do 2015 oziroma do zadnjih objavljenih podatkov. Znano je namreč, da je imela gospodarska kriza izjemno negativen vpliv na zaposlovanje v svetu, in še posebej v Sloveniji, vendar pa je imela verjetno različen učinek na različne dejavnosti in posledično tudi na zaposlovanje v različnih dejavnostih. Zato bo naša naloga raziskati gibanje zaposlovanja in samozaposlovanja v omenjenih dveh dejavnostih obravnavanega obdobja.
Keywords: - zaposlovanje - brezposelnost - finančna in zavarovalniška dejavnost - gospodarska kriza
Published in DKUM: 10.10.2016; Views: 1566; Downloads: 49
.pdf Full text (1,22 MB)

27.
Analiza fleksibilnih oblik zaposlitev
Nataša Kruljac, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V tem diplomskem delu smo v teoretičnem razdelku predstavili fleksibilne oblike zaposlitev in dela, aktivno politiko zaposlovanja in njenimi ukrepi in posebej metodološka pojasnila o sestavi aktivnega prebivalstva, kar je bilo osnova pri pripravi raziskave. V raziskovalnem oziroma empiričnem delu smo preizkusili veljavnost štirih hipotez. Z metodami enostavne opisne statistike smo analizirali obseg in strukturo fleksibilnih oblik zaposlitev in dela za obdobje od leta 2008 do 2014, razlike pri teh oblikah med moškimi in ženskami, razlike med kohezijskima regijama Vzhodna Slovenija in Zahodna Slovenija ter razlike pri fleksibilnih zaposlitvah med mladimi delovno aktivnimi prebivalci (15 do 24 let) in med celotno populacijo delovno aktivnih. Podatke smo pridobili iz javno dostopnih virov Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). Rezultate smo obrazložili in jih strnili v zaključkih.
Keywords: fleksibilna zaposlitev, gospodarska in finančna kriza, sestava aktivnega prebivalstva
Published in DKUM: 10.10.2016; Views: 938; Downloads: 76
.pdf Full text (892,61 KB)

28.
Delovanje mariborskega mestnega sveta med letoma 1929 in 1935
Nina Gostenčnik, 2016, master's thesis

Abstract: Pričujoče magistrsko delo predstavlja delovanje mariborskega mestnega sveta med leti 1929 in 1935. Obravnavano obdobje je zaznamovala uvedba šestojanuarske diktature, sprememba v obvladovanju državne, banovinske in občinske politike ter svetovna gospodarska kriza. Mariborsko mestno občino je v prvem obdobju, ko so v vladi še sodelovali pripadniki Slovenske ljudske stranke, vodil dr. Alojzij Juvan (1929–1931), ko pa so se le-ti umaknili iz režimske politike, pa predstavnik liberalnega tabora, dr. Franjo Lipold (1931–1935). Mesto je v tem času zaznamoval udarec gospodarske krize, ki se je poznal v vseh segmentih občinskega poslovanja, tako v organizaciji občinske uprave kot tudi v vsakdanjem življenju meščanov. Magistrsko delo v prvem delu podaja pregled dogajanja v Kraljevini Jugoslaviji in v Dravski banovini v času trajanja kraljeve diktature (1929–1935), v osrednjem delu pa pozornost namenja zadevam, s katerimi se je v tem obdobju ukvarjal mariborski mestni svet.
Keywords: Maribor 1929–1935, Mariborski mestni svet, občinska uprava, Alojzij Juvan, Franjo Lipold, gospodarska kriza
Published in DKUM: 05.10.2016; Views: 1516; Downloads: 294
.pdf Full text (4,03 MB)

29.
VPLIV GOSPODARSKE KRIZE NA GRADBENO PODJETJE RAKAN D.O.O.
Maja Šipec, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Prvi del diplomskega dela prikazuje začetek gospodarske in finančne krize, ki se je s špekulacijami in prodajami hipotekarnih posojil začela najprej v ZDA, nato pa se je hitro razširila v Evropo in posledično v Slovenijo, kjer je največjo škodo utrpela prav gradbena dejavnost. Na podlagi proučevanja literature in raznih virov smo ugotavljali, kakšna je bila razsežnost zadnje gospodarske krize ter kako je posledično vplivala tudi na ostale evropske države, ki so bile še bolj ranljive kot Slovenija. Z anketnim vprašalnikom, poslanim tridesetim gradbenim podjetjem, smo raziskovali posledice gospodarske krize v njih ter navedli ukrepe, ki so jih uvedla za zmanjševanje posledic omenjene krize. Osrednji del naloge opisuje vpliv gospodarske in finančne krize na podjetje Rakan d.o.o., katerega glavna in edina dejavnost je proizvodnja in vgrajevanje betonske armature v gradbeništvu. S proučevanjem raznih njihovih internih dokumentov smo ugotovili poslovanje podjetja pred krizo in posledice, ki jih je povzročila. V aplikativno raziskovalnem delu naloge smo s testiranjem potrdili tri hipoteze: 1: Po izbruhu gospodarske krize se je obseg poslovanja podjetja Rakan d.o.o. zmanjšal za najmanj tretjino. 2: Protikrizni ukrep Vlade Republike Slovenije o mehanizmu »obrnjene davčne obveznosti« je ugodno vplival na poslovanje podjetja Rakan d.o.o. 3: Gospodarska kriza je negativno vplivala na poslovanje drugih gradbenih podjetij v Sloveniji. Na koncu so podani predlogi in ukrepi, ki naj bi jih podjetje Rakan d.o.o. uvedlo za izboljšanje njihovega trenutnega poslovanja. Ugotovili smo tudi, da bi moralo podjetje več sredstev nameniti spletnemu oglaševanju, saj bi s tem pridobilo večjo prepoznavnost na trgu. Poleg tega bi moralo tudi zmanjšati stroške poslovanja in se zavarovati pred finančno nedisciplino. Eden od pomembnih predlaganih ukrepov je bila tudi celovitejša motivacija delavcev. Pomembno je, da ne varčujemo s tem, da odpuščamo dobro delovno silo, ampak jo skušamo čim bolj motivirati tudi z nematerialnimi sredstvi. Med drugim jih moramo seznaniti s poslanstvom podjetja in jih soočiti z njegovimi cilji kot tudi s tem, da bo podjetje zvišalo njihove plače, čim bodo uspeli skupaj prebroditi trenutno gospodarsko krizo.
Keywords: gospodarska kriza, gradbeništvo, betonska armatura, podjetje, ukrepi, odprava posledic finančne krize
Published in DKUM: 04.10.2016; Views: 1405; Downloads: 96
.pdf Full text (2,17 MB)

30.
NARAŠČANJE SOCIALNE KRIZE V ZASAVJU ZARADI UPADA GOSPODARSTVA V REGIJI
Darja Žnidarič, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Splošna gospodarska kriza, ki je zajela ves svet, pušča posledice tudi v Sloveniji. Področja šolstva, zaposlovanja, zagotavljanja delovnih mest, zdravstva, ne nazadnje socialnih transferjev, so tista, ki so danes najprej na udaru. Povečujejo se socialne razlike, revščina še bolj trka na vrata ljudi, ki že v časih neomejene rasti niso imeli veliko, danes pa so padli v še večje brezno pomanjkanja. Področja, kjer se gospodarstvo že v preteklosti ni uspelo prestrukturirati času in prostoru primerno, tako kot je to primer v Zasavju, ali pa še danes predstavljajo problem logistične povezave, kjer mladi ljudje zaradi ekoloških problemov zapuščajo okolje, so podvržena različnim težavam bolj kot druga, ki podobnih problemov nimajo. Zasavje predstavlja vzorčni primer, kam zgrešene odločitve iz preteklosti lahko pripeljejo, in kakšne so njihove posledice na ljudi in okolje. Rešitve sedanjega stanja so možne in uresničljive z programi in sredstvi, ki jih lahko posamezniki, skupine in občine pridobijo iz različnih evropskih sredstev. Tako iz evropskega sklada za socialni razvoj, za razvoj regij, dvig izobraževalne ravni in druge. Na takšen način lahko dosežemo vsaj zmanjšanje socialnih problemov, povečamo samozavest ljudi in jim vrnemo človeško dostojanstvo.
Keywords: • gospodarska kriza, • brezposelnost, • socialne razmere, • Zasavje.
Published in DKUM: 03.10.2016; Views: 1091; Downloads: 57
.pdf Full text (1,11 MB)

Search done in 0.54 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica