| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 143
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
11.
Ekonomski vidiki samozaposlitve
Bojana Kožuh, 2017, master's thesis/paper

Abstract: Najtežje je začeti nekaj na novo. Podjetništva se lotijo le najmočnejši in najbolj pogumni. Podjetnik je oseba, ki ima ideje in nanje tudi reagira. Ima vizijo kako izboljšati obstoječo ponudbo, ki nam jo ponuja trg. Za popolno vizijo pa sta nujno potrebni strast in odločnost. Močna vizija da ideji pravi pomen. Poleg vizije ima večina podjetnikov tudi načrt A, s katerim bi jo radi uresničili. Pomembno pa se je zavedati, da je začetna vizija v veliki meri nastala na podlagi nepreverjenih domnev, zato jo je potrebno podpreti tudi z dejstvi in ne samo z zaupanjem. Domneve so bile tudi osrednji del magistrske naloge. V osnovi lahko magistrsko nalogo razdelimo na dva dela. Prvi sklop je teoretični del, kjer je predstavljena samozaposlitev v različnih oblikah in njene glavne razlike. Eden izmed sestavnih elementov samozaposlitve je poslovni načrt, zato smo tudi temu področju namenili nekaj besed. Na podjetništvo ima prav tako močen vpliv država oz. gospodarska kriza, kar je podrobneje opisano v nadaljevanju.
Keywords: Samozaposlitev, Podjetništvo, Motivacija, Gospodarska kriza, Podjetnik
Published in DKUM: 04.05.2017; Views: 1377; Downloads: 107
.pdf Full text (1,40 MB)

12.
Vodenje zaposlenih v času krize : diplomsko delo univerzitetnega študija
Karmen Zupančič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava problem organizacij pri vodenju zaposlenih v času krize. Pri tem smo se osredotočili na svetovno finančno krizo, ki je nastopila leta 2008 in na interne krize podjetij. Ker nas je zanimalo, kako se organizacije soočajo s kriznimi situacijami in kakšne prijeme na področjih motiviranja, komunikacije ali prenove poslovnih procesov uporabljajo v teh primerih za vodenje zaposlenih, smo s teoretično raziskavo in z danimi primeri iz prakse postavili temelje raziskovalnemu delu naloge. Pri tem smo uporabili deskriptivno in komparativno metodo. To znanje smo v nadaljevanju nadgradili z lastnim empiričnim delom, kjer smo opravili intervju v dveh slovenskih podjetjih s 50 (podjetje A) in 75 (podjetje B) zaposlenimi. Poleg omenjenih pristopov smo želeli ugotoviti tudi, ali bi lahko podjetja javnega značaja pri upravljanju kadrovskih virov delovala po principu podjetij iz zasebnega sektorja. Na podlagi rezultatov teoretičnega in empiričnega dela smo ugotovili, da se analizirani podjetji v času krize poslužujeta strukturiranega vodenja, kar pomeni, da so navodila jasno in strogo podana, vodenje pa je še vedno predvsem vertikalno, da bi tako zagotovili nek okvir za lažji izhod iz krize. Pri tem pa veliko pozornosti namenjajo prav novim svežim idejam, saj se zavedajo, da lahko ponovno rast vzpostavijo le z motiviranimi zaposlenimi in njihovimi dobrimi idejami, ki so do neke mere tudi stimulirane. Glede na ugotovljeno lahko sklepamo, da gre tukaj za najbolj primeren stil vodenja, ki bi lahko pomagal k ponovni rasti organizacij v času krize, kar lahko v določeni meri prenesemo tudi v javni sektor. Glede na teoretična spoznanja in zavrnitve nekaterih podjetij za intervju na predlagano temo lahko sklepamo, da nepripravljenost nekaterih organizacij na spremembe in togost njenega vodstva ovirata razvoj organizacij in s tem slabšata položaj podjetja. Ta nedinamična vodstvena struktura je značilna predvsem za javno sfero, saj je tam odsotnost trga in konkurence ne dajeta nekih zunanjih vzpodbud za spremembe. Na tem področju bo v prihodnje potrebno še veliko nadgradnje v smeri bolj dinamičnih in racionalnih vodstvenih modelov.
Keywords: vodenje, upravljanje, zaposleni, modeli vodenja, gospodarska kriza, diplomske naloge
Published in DKUM: 09.03.2017; Views: 1410; Downloads: 207
.pdf Full text (729,85 KB)

13.
PRIMERJALNA ANALIZA REGIONALNIH JAVNIH ZAVODOV ZA ZAPOSLOVANJE V EVROPSKI UNIJI
Alenka Golubič, 2016, master's thesis

Abstract: Trenutna gospodarska in finančna kriza ima velike posledice za zaposlenost v Evropski uniji. Brezposelnost je problem večine držav članic Evropske unije, zato se javni zavodi za zaposlovanje soočajo s številnimi izzivi, ki so povezani s spodbujanjem oživitve evropskega trga dela. Glavni cilj magistrske naloge je bil ponuditi orodje, s katerim bi bilo mogoče izboljšati delovanje v analizo vključenih zavodov za zaposlovanje na petih tematskih področjih v osmih regijah Evropske unije. Te so: Štajerska (Avstrija), Bavarska (Nemčija), La Rioja (Španija), Murcia (Španija), Sardinija (Italija), Bucuresti Ilfov (Romunija), Vest (Romunija) in Vzhodna Slovenija (Slovenija). Pet tematskih področij, ki smo jih analizirali v magistrskem delu, se nanaša na ključna področja delovanja zavodov za zaposlovanje v Evropski uniji in vključujejo: upravljanje zavodov za zaposlovanje, izbiro usmerjenosti, ujemanje ponudbe in povpraševanja, vključitev ranljivih skupin na trg dela in individualno zaposljivost. V magistrski nalogi smo s pomočjo makroekonomske analize prikazali stanje gospodarske razvitosti vseh osmih regij ter definirali možnosti za izboljšave v okviru vseh petih tematskih področij. Z anketnim vprašalnikom, ki smo ga poslali izbranim zavodom za zaposlovanje v omenjenih osem regij EU, pa smo pridobili informacije o dobrih praksah delovanja teh zavodov. Na podlagi rezultatov cluster analize in benchmarking analize dobrih praks, magistrska naloga podaja matriko priporočil, v kateri je prikazano, katere dobre prakse bi bilo smiselno prenesti med regijami po različnih tematskih področjih. Največ je v matriki priporočil zapisanih predlogov za tiste regije, ki so v makroekonomski analizi prikazale največ vrzeli in s tem možnosti za izboljšave.
Keywords: trg dela, zaposlenost, brezposelnost, gospodarska kriza, benchmarking
Published in DKUM: 03.02.2017; Views: 1237; Downloads: 165
.pdf Full text (554,90 KB)

14.
Slovensko podjetništvo v letu krize : GEM Slovenija 2009
Miroslav Rebernik, Polona Tominc, Ksenja Pušnik, 2010, scientific monograph

Abstract: V jedru proučevanja največje svetovne raziskave podjetništva Globalni podjetniški monitor (GEM) je posameznik in celotni spekter dejavnikov, ki vplivajo na razmerja med podjetniki, podjetništvom, družbo in njenim razvojem. Podjetja ustvarijo posamezniki, na nagnjenost posameznika k podjetništvu pa vplivajo številni dejavniki v institucionalnem okolju, odnos družbe do podjetništva, kulturne vrednote in podobno. Ti dejavniki so različni glede na stopnjo dosežene ekonomske razvitosti posamezne države. V vsakem izmed tipov gospodarstev je vloga podjetništva drugačna, kar tudi zahteva drugačen odziv ekonomske politike in politike pospeševanja podjetništva. V monografiji smo kar nekaj analiz naredili tako, da smo Slovenijo primerjali s temi tipi gospodarstev, predvsem pa z državami, ki so nam po ekonomski razvitosti ali geografski umeščenosti bliže. Krajše poglavje v monografiji smo posvetili tudi globalnemu podjetniškemu indeksu – GEI indeksu, ki omogoča, da ločeno spremljamo tri ključna področja podjetništva v posamezni državi in jih globalno primerjamo, to so odnos do podjetništva, podjetniška aktivnost in podjetniške aspiracije. Leta 2009 je bilo v raziskovanje prvič vključeno tudi socialno podjetništvo.
Keywords: podjetništvo, podjetniki, značilnosti, poslovno okolje, motivacija, socialno podjetništvo, strokovnjaki, uspešnost, aktivnosti, podjetniška aktivnost, Globalni podjetniški indeks, gospodarska kriza, socialno podjetništvo
Published in DKUM: 18.01.2017; Views: 1822; Downloads: 198
URL Link to full text
This document has many files! More...

15.
UČINKOVITOST ORGANOV NADZORA PRI PREPREČEVANJU ZAPOSLOVANJA IN DELA NA ČRNO
Anja Križnik, 2016, master's thesis

Abstract: Delo na črno je prisotno v vseh državah članicah, za njegovo zmanjšanje si že vrsto let prizadeva Evropska komisija. Najbolj so izpostavljene revnejše države, kjer prebivalci razpolagajo z nižjimi dohodki in manjšimi davčnimi stopnjami. Zaradi gospodarske krize, vse večje stopnje brezposelnosti, nezadovoljstva z delovnimi pogoji ter plačilom, želje po dodatnem zaslužku se vse več ljudi odloča zanj. Negativne posledice nosi za državo, saj jo prikrajša za davčne prihodke in socialne prispevke. Večina se odloča zlasti za gospodinjska opravila, gradbeništvo, gastronomske storitve, vzdrževalna dela ter osebne storitve. Med njimi je vse več moških, ki razpolagajo z večjo količino časa. Problematika pri nadzoru dela in zaposlovanja na črno je celovitost postopkov, težji dostop do uradnih dokumentov ter nepopolnost in zastarelost informacij, kar podaljšuje proces. Delodajalci skušajo z zaposlovanjem na črno zmanjšati stroške dela, kar po drugi strani ogroža socialno in zdravstveno varnost delavca. Posamezniki, ki delajo na črno opravljajo dela v slabših in težjih pogojih, niso opravičeni do zdravstvenega, pokojninskega in nezgodnega zavarovanja, nimajo pravice do regresa, dopusta, povrnitve potnih stroškov ter niso upravičeni do nadomestila v primeru brezposelnosti.
Keywords: delo na črno, zaposlovanje na črno, nadzor, socialna varnost, gospodarska kriza
Published in DKUM: 11.01.2017; Views: 1088; Downloads: 134
.pdf Full text (816,41 KB)

16.
ANALIZA MOBINGA IN IZGORELOSTI V PRODAJNI FUNKCIJI V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI
Damjana Topolšek, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga obravnava problem mobinga in izgorevanja med strokovnimi sodelavci v prodajni funkciji v farmacevtski industriji. V teoretičnem delu smo predstavili kako strokovni sodelavci širijo ustrezne informacije o zdravilih zdravnikom, delo in vodenje strokovnih sodelavcev, pojavnost mobinga, stresa, izgorelositi in raziskali vzroke ter posledice za žrtev in organizacijo. V empiričnem delu smo na podlagi vprašalnika ugotavljali razširjenost mobinga in izgorelosti tistih strokovnih sodelavcev v farmacevtskih podjetjih v Sloveniji, ki so se zaposlili na delovnem mestu strokovnega sodelavca pred letom 2008, torej pred gospodarsko krizo in opravljajo to delo še v obdobju gospodarske krize, torej od 2008 do 2016. Podatke smo pridobili s anketnim vprašalnikom na priložnostnem vzorcu strokovnih sodelavcev. Anketiranje strokovnih sodelavcev je potekalo anonimno. Pravilno izpolnjenih je bilo 71 anketnih vprašalnikov. Raziskava je pokazala, da je razširjenost mobinga in izgorelosti strokovnih sodelavcev v obdobju gospodarske krize višja kot pred pojavom gospodarske krize. Mobing nad strokovnimi sodelavci v farmacevtski industriji je pogosteje izvajan s strani vodij in višjega managementa. Ugotovili smo, da razširjenost mobinga med strokovnimi sodelavci pomembno vpliva na njihovo zdravje. Razširjenost mobinga je večja pri strokovnih sodelavkah kot pri strokovnih sodelavcih.
Keywords: mobing, izgorevanje, stres, strokovni sodelavci, gospodarska kriza.
Published in DKUM: 13.12.2016; Views: 1294; Downloads: 266
.pdf Full text (1,85 MB)

17.
Reorganizacija distribucijskega centra Maribor in Celje podjetja Intereuropa d.d.
Melanie Trčalek, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Predmet našega raziskovanja sta distribucijska centra podjetja Intereuropa d. d., ki sta locirana v Mariboru in Celju. S pomočjo pridobljenih podatkov od podjetja Intereuropa d. d. smo opravili številne analize, s pomočjo katerih smo ugotavljali, ali je potrebna reorganizacija katerega izmed distribucijskih centrov z namenom zmanjšanja stroškov podjetja Intereuropa d. d. Reorganizacija je predvsem mišljena v smislu, ali je za podjetje bolj ugodno kateri izmed dveh distribucijskih centrov ukiniti ali obdržati obstoječe stanje. Tako smo v prvem delu naloge opredelili teoretične osnove, kjer smo ugotovili, da so distribucijski centri zelo pomemben člen v preskrbnih verigah, saj zagotavljajo delovanje distribucijske logistike. Njihova vloga je pomembna pri dobavi, saj preskrbne verige postajajo skladno z globalizacijo trga in kompleksnostjo končnih izdelkov vedno bolj kompleksne. V drugem delu naloge je potekala raziskava in številne analize poslovanja distribucijskega centra v Mariboru in v Celju. S pomočjo raziskave in rezultati analiz smo ovrgli obe naši zastavljeni tezi, kajti ugotovili smo, da oba distribucijska centra poslujeta negativno. Glede na negativne rezultate poslovanja obeh centrov smo mnenja, da so potrebni določeni ukrepi za zmanjševanje stroškov v obeh distribucijskih centrih. Zagotovo rešitev ni reorganizacija, kot smo si jo zamislili v naši nalogi, ampak so potrebne manjše spremembe, kot so boljša izkoriščenost skladiščnih prostorov in boljša razporeditev že zaposlenih delavcev glede na obseg dela.
Keywords: Distribucijski center, logistika, strošek dostave, strošek prevzema, gospodarska kriza
Published in DKUM: 07.12.2016; Views: 1782; Downloads: 71
.pdf Full text (2,52 MB)

18.
SLABA BANKA: PRIMERJAVA ŠPANSKE IN SLOVENSKE SLABE BANKE
Žiga Damiš, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V delu diplomskega projekta je predstavljeno, kako je prišlo do svetovne finančne krize leta 2008. Vse države so se takrat morale soočiti z dejstvom, da je tudi njih prizadela kriza, in se odločiti, kako posredovati, da bi bile posledice čim manjše. Raziskovali smo tudi, kdo so krivci za nastanek krize globalne razsežnosti. Ker se je kriza zgodila zaradi ameriškega drugorazrednega trga hipotekarnih posojil, se je seveda kriza najprej pojavila v ZDA, ker pa je ameriško gospodarstvo tako veliko in močno, se je kriza hitro razširila tudi v Evropo, saj so evropske banke veliko vlagale v ameriški trg hipotekarnih posojil. Slabe terjatve so nastale predvsem zaradi zgrešene politike bank, ki so dajale kredite fizičnim osebam in pravnim subjektom, za katere se je vedelo, da ne bodo sposobni vrniti najetih kreditov. Države so se morale odločiti, s katerimi instrumenti bodo ublažile posledice krize. Večina držav se je odločila za uvedbo slabe banke in prenos slabih sredstev. Ker pa poznamo več modelov slabe banke, se je bilo treba odločiti, kateri model izbrati, da bi tako čim prej izplavali iz krize. Opisali smo več modelov, ki so med bolj prepoznavnimi in uspešnimi. Podrobneje smo opisali slovenski model slabe banke – DUTB in ga primerjali s špansko slabo banko – SAREB. Primerjali smo ju po več kriterijih in predstavili ugotovitve.
Keywords: slaba banka, gospodarska kriza, protikrizni ukrepi, DUTB, SAREB
Published in DKUM: 02.12.2016; Views: 1777; Downloads: 227
.pdf Full text (719,50 KB)

19.
GOSPODARSKA KRIZA IN ZADOLŽENOST SLOVENIJE
Aleksander Koren, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Na podlagi analiziranja gospodarske krize in dolga Slovenije ter posameznih izbranih držav ugotavljamo, da je naraščanje javnega dolga tesno povezano z nastankom gospodarske krize. Največji poudarek je namenjen pregledu dogajanja v Sloveniji v obdobju pred in po gospodarski krizi, ki se je pojavila leta 2008. S pregledom točno določenega obdobja in posameznih držav ugotavljamo, da ima gospodarska kriza velik vpliv na celotni gospodarski sistem. Slovenija je ob izbruhu gospodarske krize, zaradi nepripravljenosti toliko bolj čutila padec gospodarske aktivnosti posebej pa so posledice vidne na področju javnih financ, zaposlenosti oziroma brezposelnosti in na zunanjetrgovinski bilanci. Čeprav slovenske javne finance v svoji zgodovini niso nikoli bile izrazito neuravnovešene je prav gospodarska kriza pokazala, da vendarle obstajajo težave v finančni strukturi države Slovenije. Zmanjšana gospodarska aktivnost, nekonkurenčnost izvoza, omejeno uspešni protkrizni ukrepi fiskalne politike in javnofinančni posegi za reševanje bančnega sistema so ustvarili izrazito povečanje javnega dolga v Sloveniji. Pred izbruhom gospodarske krize je Slovenija spadala med države z nizko zadolženostjo, po obdobju gospodarske krize pa je Slovenija zapadla v skupino srednje zadolženih države Evropske unije.
Keywords: gospodarska kriza, padec gospodarske aktivnosti, upravljanje dolga, javni dolg, zadolženost Slovenije.
Published in DKUM: 14.11.2016; Views: 1269; Downloads: 207
.pdf Full text (1007,06 KB)

20.
ZNAČILNOSTI FINANCIRANJA MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ IN IZZIVI PO EKONOMSKI KRIZI 2008 IN KAKO JE TO REŠILO PODJETJE X D.O.O.
Tanja Masten, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V delu diplomskega seminarja smo se teoretično dotaknili pomena MSP za gospodarstvo in njeno rast v državi in kaj le-te tudi pomenijo. Problematika, ki je pereča je bila predvsem v času gospodarske krize saj so bile v njej na udaru prav MSP ob nezadostnem finančnem stanju za svoj nadaljni razvoj. Delo je razdeljeno na dva dela, teoretični in empirični del v katerem je izpostavljeno obravnavano podjetje xin predstavljeno kako se to uspešno bori proti krizi, ki še obstaja. Izpostavljene so predvsem finance in finančni viri do katerih pa imajo MSP otežen dostop predvsem iz razloga nepoznavanja projektov in programov, ali se jim kreditna shema zdi nedosegljiva, prekruta ali celo zanje nedostopna zaradi previsokih mesečnih obresti odplačevanja dolga. Tematika je ne samo aktualna ampak izredno zanimiva, saj po zadnjih statističnih podatkih prav MSP rešujejo hrbet celotnemu gospodarstvu v Sloveniji in drugod po Evropskih državah.
Keywords: MSP, financiranje MSP, gospodarska kriza, praktičen primer obravnavanega podjetja.
Published in DKUM: 02.11.2016; Views: 884; Downloads: 60
.pdf Full text (1,22 MB)

Search done in 1.66 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica