| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


91 - 100 / 143
First pagePrevious page6789101112131415Next pageLast page
91.
VPLIV SVETOVNIH DOGAJANJ IN DEVIZNIH TEČAJEV NA GIBANJE CEN NAFTE TER NAFTNIH DERIVATOV
Davorin Gavez, 2012, master's thesis

Abstract: Podobno na začetku
Keywords: nafta, črpanje, zgodovina, cena, karteli, trenja, obrestna mera, gospodarska kriza, valuta, devizni tečaj, dolar in evro, gibanje valut, tveganja
Published in DKUM: 23.10.2012; Views: 1661; Downloads: 208
.pdf Full text (2,86 MB)

92.
DENARNA POLITIKA ECB V ČASU SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE
Anita Srpčič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Kriza, ki traja že vse od leta 2008, je posledica poka nepremičninskega balona, prekomernega zadolževanja ljudi in pohlep finančnih institucij. Zaradi nepripravljenosti na tako obsežno krizo tudi njeno reševanje poteka zelo počasi in zahteva premišljene korake. Namen diplomske naloge je bil zato pojasniti vzroke za začetek finančne krize s poudarkom na njenem obvladovanju in reševanju s pomočjo denarne politike ECB. Podrobneje sem analizirala uporabo instrumentov denarne politike ECB pri reševanju finančne in gospodarske krize in uvajanje novih, ter sodelovanju nacionalnih CB pri reševanju krize. Pri reševanju svetovne finančne in gospodarske krize si ECB pomaga tudi z uravnavanjem obrestnih mer, zato sem podrobneje analizirala gibanje obrestnih mer pred letom 2008 in gibanje od začetka krize do danes.
Keywords: svetovna finančna in gospodarska kriza, denarna politika, ECB, obrestne mere
Published in DKUM: 30.08.2012; Views: 2576; Downloads: 370
.pdf Full text (1,32 MB)

93.
VPLIV SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE NA POSLOVANJE LEASING DRUŽB
Jana Škrobar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo analizira nastanek in ozadje svetovne finančne in gospodarske krize, kompleksnost finančnega trga ter vpliv krize na finančni in realni sektor. Pri tem sem svoje proučevanje usmerila na trg leasinga, kjer sem preučila evropski in slovenski leasing trg in vpliv krize na poslovanje leasing podjetij v Sloveniji in drugih državah EU. Na primeru podjetja X leasing d.o.o. sem analizirala učinke na poslovanje pred izbruhom svetovne finančne in gospodarske krize in po njej.
Keywords: svetovna finančna in gospodarska kriza, leasing, Slovenija, EU
Published in DKUM: 26.07.2012; Views: 2607; Downloads: 100
URL Link to full text

94.
FINANCIRANJE MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ TER TVEGANI KAPITAL KOT VIR FINANCIRANJA
Matevž Grajžl, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Vsako podjetje potrebuje kapital. V diplomskem delu smo želeli predstaviti možne načine financiranja podjetja v različnih razvojnih fazah. Glede na status, velikost in razvojno fazo podjetja je potrebno pridobiti finančna sredstva, ki so v danem trenutku najbolj optimalna. Zato smo predstavili oba tipa kapitala, in sicer dolžniškega in lastniškega. V diplomskem delu smo želeli predstaviti klasične oblike financiranja podjetja, pa tudi novejše oblike financiranja, ki se v slovenskem prostoru še razvijajo. Hitro rastoča podjetja in podjetja z inovativno idejo so primorana iskati finančna sredstva v obliki tveganega kapitala, skladov, agencij ali poslovnih angelov, saj jim banke tolikšnih finančnih sredstev, kot jih za rast potrebujejo, niso pripravljene dati. Finančna kriza je možnosti za uspeh podjetij zaostrila in s tem tudi otežila pridobivanje finančnih sredstev. Banke so zapadle v kreditni krč, druge finančne inštitucije pa so postale zelo pazljive glede razporejanja svojih finančnih sredstev. Najtežje v času finančne krize pridobijo finančna sredstva predvsem podjetja s slabo boniteto. V času krize je za podjetnika zelo pomembno, da pozna vse možne oblike pridobivanja finančnih sredstev, saj je naklonjenost bank za financiranje majhnih in srednje velikih podjetij vse manjša.
Keywords: financiranje, tvegani kapital, kreditni krč, poslovni angeli, gospodarska kriza
Published in DKUM: 21.06.2012; Views: 1836; Downloads: 153
.pdf Full text (770,66 KB)

95.
LATINSKA AMERIKA V 30. LETIH: ODMEVI V SLOVENSKEM ČASOPISJU
Suzana Kline, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Latinska Amerika se je v 30. letih soočala s številnimi težavami; prizadela jo je svetovna gospodarska kriza, gospodarstvo je bilo odvisno od tujega kapitala, nemiri v državah so naraščali, oblasti so se menjavale in številne druge. 30. leta so potekala v znamenju množičnih državnih udarov in uporov, ki so jih posamezniki izkoristili za pridobitev diktatorske oblasti. Pogosto so v ozadju uporov in vojn (npr. vojna za Gran Chaco) stali inozemske naftne korporacije in različna inozemska podjetja. Ozemlje Latinske Amerike je bilo namreč bogato z nahajališči nafte in rudami, njihovo izkoriščanje pa je bilo v lasti tujega, predvsem ameriškega in britanskega kapitala. V tem obdobju se je pojavila težnja po nacionalizaciji teh surovin in inozemskih podjetij. Eden izmed primerov je bila nacionalizacija naftnih vrtin, ki jo je izvedel mehiški predsednik Cárdenas l. 1938. Za Latinsko Ameriko v tem času je bilo značilno tudi širjenje komunističnega in nacistično-fašističnega vpliva iz Evrope, ki je sprožilo številna trenja v političnih krogih. Poleg tega so imele ZDA velik vpliv na politično življenje v Latinski Ameriki. Roosevelt je začel s t.i. politiko "dobrih sosedskih odnosov". V okviru te politike so se države sestajale na vseameriških konferencah, na katerih so razpravljale o skupnih zadevah. Zaradi grozeče vojne nevarnosti v Evropi je bila še posebej aktualna tema o ohranitvi miru. Vse države Latinske Amerike so se na vseameriški konferenci v Panami l. 1939 izrekle za nevtralnost v 2. svetovni vojni
Keywords: Latinska Amerika, ZDA, politika, gospodarstvo, svetovna gospodarska kriza, diktatura, državni udar, izseljenstvo.
Published in DKUM: 12.06.2012; Views: 1919; Downloads: 117
.pdf Full text (722,21 KB)

96.
MODEL VODENJA V ČASU AKTUALNE GOSPODARSKE KRIZE
Klemen Žibret, 2012, master's thesis

Abstract: Fenomen iskanja idealnega (modela) vodenja obstaja, odkar obstajajo podjetja. Poskusi »predpisovanja« ideala so bili v preteklosti pogosti, prav tako pa so pogosti tudi v času, ko se je samo vodenje, predvsem zaradi vpliva zunanjih dejavnikov aktualne gospodarske krize, spremenilo. Gospodarske krize so večinoma proučevane z makroekonomskega vidika, manj z mikroekonomskega vidika, še manj pa z vidika vodenja, kar je tudi predstavljalo eno ključnih omejitev našega raziskovanja. V našem delu smo v začetku analizirali gospodarske krize z makroekonomskega vidika (pri tem smo se predvsem usmerili na aktualno gospodarsko krizo in veliko depresijo 1929–1932). V nadaljnjih poglavjih pa smo tudi predstavili spremembe v vedenju vodij in sodelavcev v času negotovosti (kar aktualna gospodarska kriza zagotovo je). Tako smo uspeli pojasniti potrebno po spremembi modela vodenja v času aktualne gospodarske krize, v nadaljevanju pa predstavili ustrezen teoretični model vodenja. Pri oblikovanju celovitega teoretičnega modela vodenja v času aktualne gospodarske krize se nismo usmerjali v identificiranje (naj)ustrezne(jše)ga stila vodenja, temveč smo se posvetili elementom vodenja, ki bi jih model vodenja v času aktualne gospodarske krize moral vsebovati, in povezavam med njimi. Pri teh posameznih elementih vodenja pa smo opredelili nekatere priporočljive vzorce vedenja vodij. Izhajali smo iz dejstva, da vsaka akcija vodje povzroči (re)akcijo sodelavcev. Prav tako smo izpostavili vodjo kot ključni element vodenja (podobno kot večina sodobnih znanstvenih teorij vodenja) ter odnos med vodjo in sodelavci, katerega glavno povezovalo je zaupanje. Združili smo izsledke praktičnih raziskav nekaterih globalnih svetovalnih managerskih podjetij v času aktualne gospodarske krize, ki so proučevala poglede vodij na spremembe v vodenju v času gospodarske krize (s pomočjo sinteze ugotovitev teh raziskav smo identificirali pomembne elemente vodenja v času aktualne gospodarske krize) in ključnih elementov vodenja, ki jih izpostavljajo sodobne znanstvene teorije vodenja. Tako smo modelu zagotovili ustrezno celovitost. V samem modelu vodenja smo izpostavili pomen zaupanja med sodelavci in vodjo. Zaupanje je temeljni povezovalni člen vseh kriznih elementov vodenja, ki jih model vsebuje. Takšno vlogo smo zaupanju pripisali zaradi že omenjenih sprememb vedenja vodij in sodelavcev v času negotovosti; oboji se srečujejo s povečanim stresom, (osebno) negotovostjo in strahom. Medsebojno zaupanje in povezanost predstavljata ključni dejavnik uspeha vodenja v času aktualne gospodarske krize, kar izhaja tudi iz izsledkov raziskav, ki smo jih v našem delu analizirali. Spremembe modela vodenja ni možno izvesti brez sprememb na strani vodje. Vodja mora biti tisti, ki mora najprej dokazati (sebi in sodelavcem), da je zmožen (samo)spreminjanja. Šele nato bo lahko učinkovito spremenil svoje sodelavce oz. njihovo vedenje. (Žal) pa ravno oseb(nost)ne spremembe vodje predstavljajo hkrati tudi največji omejevalni dejavnik pri spremembi modela vodenja oz. implementaciji predstavljenega celovitega teoretičnega modela vodenja v času aktualne gospodarske krize. Model, ki smo ga pripravili, doslej še ni bil praktično implementiran. Zato smo tudi ocenili možnosti implementacije modela v prakso, ob tem pa navedli nekatere ključne pogoje in možnosti ter omejitve praktične implementacije teoretičnega modela. Zaradi raznih omejitev bo model najverjetneje težko v celoti implementirati v prakso – vsekakor pa verjamemo, da bomo lahko učinkovito implementirali vsaj parcialne dele modela, saj se z vodenjem v času negotovosti srečujemo tudi sami pri svojem delu.
Keywords: gospodarska kriza, vodenje, model vodenja, teorije vodenja, komunikacija, zaupanje, vodenje v času aktualne gospodarske krize
Published in DKUM: 31.05.2012; Views: 2557; Downloads: 505
.pdf Full text (8,21 MB)

97.
VPLIV FINANČNO-GOSPODARSKE IN EVROPSKE DOLŽNIŠKE KRIZE NA EVRO
Simon Jug, 2012, master's thesis/paper

Abstract: Evropski narodi so v pretekli zgodovini pokazali pogoste težnje po združevanju, ki so ob novi politični situaciji po drugi svetovni vojni vodile v nastanek Evropske unije. Evropska unija danes predstavlja veliko gospodarsko in politično integracijo 27 držav s skoraj 500 milijoni prebivalcev, ki ima pomemben glas in vlogo pri vseh svetovnih izzivih in vprašanjih. Ena za naše delo najpomembnejših značilnosti Evropske unije je skupna monetarna unija 17 držav članic, evro območje. Evro območje danes v svetu predstavlja edinstveno strukturo držav, ki so ne glede na skupno valuto v veliki meri ohranile svoje pristojnostmi na področju ekonomskih in fiskalnih politik. Evro je v kratkem času svojega obstoja postal pomembna svetovna valuta in z vidika fizične uporabe denarja prehitel svetovno rezervno valuto ameriški dolar ter se zasidral kot druga svetovna rezervna valuta. Pojav svetovne finančne in kasneje gospodarske krize, nastale v ZDA zaradi drugorazrednih vrednostnih hipotekarnih papirjev, je bil prvi pravi preizkus trdnosti in stabilnosti evra, ki ga je evro v celoti gledano sicer relativno dobro opravil. Je pa finančno-gospodarska kriza pokazala na nekatere njegove pomanjkljivosti in slabo vodenje javnih financ v perifernih državah evro območja. Z zamenjavo oblasti v Grčiji so na dan prišle podrobnosti o njenem slabem stanju javnih financ in prirejanju podatkov, kar je povzročilo nemir na finančnih trgih in sprožilo vprašanja o širitvi grških težav v druge periferne države evro območja, s čimer označujemo začetek dolžniške krize v evro območju. Države evro območja so v kratkem času vzpostavile do tedaj neobstoječi mehanizem finančne pomoči za zaščito evra, s katerim so želele zajeziti širjenje dolžniške krize in stabilizirati evro. Eden glavnih ciljev našega dela je bil ugotoviti, v kolikšni meri je na novo vpeljani mehanizem prispeval k stabilizaciji evra in kot je pokazala naša raziskava, mu ni v celoti uspelo stabilizirati evra. Medtem, ko se je novi sistem pokazal kot dovolj učinkovit v primeru reševanja Irske in Portugalske, je pritisk na Italijo pokazal na dvome finančnih trgov o zadostni moči tega mehanizma. Ne glede na to obstoj in nadaljnja širitev evro območja ni ogrožena, s številnimi dodatnimi ukrepi in s podpisom Pogodbe o fiskalni uniji je evro ponovno na pravi poti k povrnitvi zaupanja in moči, ki jo je imel pred začetkom dolžniške krize evro območja.
Keywords: Evropska unija, evro, ECB, Maastrichtski kriteriji, finančna in gospodarska kriza, drugorazredna posojila, Lehman Brothers, Grčija, evropska dolžniška kriza, javne finance, mehanizem za stabilnost evra, svetovna rezervna valuta
Published in DKUM: 23.05.2012; Views: 3607; Downloads: 491  (1 vote)
.pdf Full text (1,06 MB)

98.
PRAVNI VIDIKI SWAP POSLOV
Ladislav Kopinja, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Swap oziroma pogodbe o zamenjavi spadajo med derivativne finančne instrumente, s katerimi si stranki v prihodnosti običajno izmenjujeta denarne tokove ali druga sredstva, katerih vrednost je odvisna od enega ali več premoženj ali indeksov premoženj. V njeni kratki zgodovini se je trg zamenjav pospešeno večal, pri čemer se je vzporedno razvijala tudi njena standardizirana dokumentacija. Za povezovanje potencialnih strank so na voljo posredniki in trgovci, kateri pomagajo pri iskanju strank z ujemajočimi se potrebami. Gre za alternativo uradnim trgom, ki ima privatno okolje in je manj reguliran. Pogodbe o zamenjavi se lahko sklepajo tudi izključno po slovenskem obligacijskem pravu, pri čemer je potrebno predmetno pogodbo uvrstiti v določeno vrsto oziroma tip pogodbe ali izven njih, da se lahko na podlagi tega uporabi ustrezna norma, še posebej za primere, ko se stranki ne dogovorita o vseh sestavinah pogodbe. Ker pa je pogodba nemalokrat z mednarodnim elementom, lahko pride do kolizije pravnih redov več držav. Da bi se stranki izognili morebitnim bodočim negotovostim in sporom, je potrebno vnaprej dogovoriti določena vprašanja, vključno z izborom foruma ter prava, ki naj velja za njuno pogodbeno razmerje. Pri tem je potrebno paziti na vsa ostala pravila in institute, kateri veljajo v mednarodnem okolju in lahko posegajo v njun dogovor. Nazadnje je opredeljena vloga zamenjav kreditnega tveganja v gospodarski krizi iz leta 2008.
Keywords: swap, pogodba o zamenjavi, pogodbeno pravo, mednarodno zasebno pravo, gospodarska kriza
Published in DKUM: 02.04.2012; Views: 3308; Downloads: 229
.pdf Full text (474,90 KB)

99.
BREZPOSELNOST PRED IN MED GOSPODARSKO KRIZO V SLOVENIJI
Jožica Ravnikar, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Brezposelnost je problem, ki zajema vsakega, ki je delovno aktiven, saj tudi tisti, ki službo ima ne ve kdaj se bo znašel na trgu dela kot brezposelni. V diplomskem delu obravnavamo problem brezposelnosti v Sloveniji v času pred gospodarsko krizo in med njo. V diplomskem delu smo najprej predstavili pojem brezposelnosti, katere vrste brezposelnosti poznamo, kako brezposelnost merimo. Predstavili smo tudi trg dela, kako je razdeljeno prebivalstvo in kako vpliva okolje na kadrovanje. V nadaljevanju smo predstavili Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije, Območne službe Zavoda in gibanje brezposelnosti v Območnih službah ter v Republiki Sloveniji od leta 2001. Ugotovili smo, da je imela gospodarska kriza velik vpliv na brezposelnost v Sloveniji leta 2009, do leta 2008 pa je brezposelnost v Sloveniji padala. Največ brezposelnih oseb je v Območnih službah, ki ležijo na vzhodnem delu Slovenije. Diplomsko delo smo zaključili s predlogi, ki brezposelnim pomagajo, da hitreje pridejo do želene zaposlitve.
Keywords: brezposelnost, gospodarska kriza, trg dela, Republika Slovenija.
Published in DKUM: 24.02.2012; Views: 3044; Downloads: 450
.pdf Full text (816,65 KB)

100.
BREZPOSELNOST V OBČINI KOČEVJE
Emina Budimlić, 2011, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Brezposelnost je eden največjih problemov sodobnih družb. Je ekonomski, socialni in politični problem na katerega ni imuna nobena država. Spremembe, ki so se zgodile predvsem v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, so imele za posledico veliko porast stopnje brezposelnosti v Sloveniji. Poleg sprememb, ki so se zgodile v preteklosti pa k visoki brezposelnosti prispevajo današnje neugodne razmere na trgu dela. Problematika brezposelnosti je pereč problem tudi v občini Kočevje. V prvem delu diplomske naloge so podana teoretična spoznanja o brezposelnosti. Sledi opis gospodarstva v občini Kočevje nekoč in danes. V drugem delu pa so na podlagi vprašalnika podani rezultati o brezposelnosti v občini Kočevje. Del raziskave zajema tudi primerjavo registrirane brezposelnosti od leta 2008 do leta 2011 v občini.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: brezposelnost, zaposlenost, prvi iskalci zaposlitve, občina Kočevje, gospodarska kriza
Published in DKUM: 14.02.2012; Views: 2330; Downloads: 195
.pdf Full text (749,29 KB)

Search done in 1.9 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica