Search the digital library catalog

Abstract: Škodljivim ravnanjem je izpostavljena vsaka organizacijska struktura, prav tako pa gospodarski kriminal vpliva tudi na druge vidike družbe. Korupcija, goljufije, pranje denarja in financiranje terorizma so le nekatere izmed širokega spektra dejanj, ki jih uvrščamo med gospodarska kazniva dejanja. Čeprav tako javni kot zasebni sektor veliko vlagata v boj proti grožnjam gospodarskega kriminala, je spopadanje s to vrsto kriminalne dejavnosti še naprej ogromen izziv za celoten družbeni sistem kamor sodijo tako vlada, kot tudi organi pregona, regulatorji, podjetja, finančne institucije in drugi. Z magistrskim delom smo želeli pridobiti uvid in primerjati gospodarska kazniva dejanja domačega prostora z urejenostjo le-teh v Nemčiji in prav tako v državah z drugačnim pravnim sistemom, in sicer v Združenih državah Amerike in Novi Zelandiji. Osredotočili smo se predvsem na kazenske sankcije izbranih gospodarskih kaznivih dejanj, pri čemer smo želeli ugotoviti, ali so le-te v našem kazenskem pravu primerno postavljene in ali se razlikujejo v primerjavi z ostalimi preučevanimi državami. V uvodnem delu magistrskega dela smo na kratko opredelili temeljne pojme, vezane na predmet preučevanja, ter na splošno opredelili kazenske sankcije za kazniva dejanja. V naslednjem poglavju smo pregledali pravno ureditev gospodarskih kaznivih dejanj v vseh preučevanih državah, ki smo jih v nadaljevanju tudi inkriminirali ter navedli predpisane kazenske sankcije iz zakonikov posameznih držav. Kasneje smo navedli tudi nekaj podatkov o tem, kakšno (premoženjsko) škodo naredijo storilci z gospodarskimi kaznivimi dejanji v Sloveniji in ostalih državah, ter podali primere preteklih raziskovanj avtorjev glede sankcioniranja gospodarskih kaznivih dejanj. Vse skupaj smo v naslednjem poglavju med seboj tudi primerjali. Ugotovili smo, da se v državah s kontinentalnim pravnim redom, torej v Sloveniji in Nemčiji, gospodarski delikti sankcionirajo precej podobno, a različno, kot se ti sankcionirajo v sistemih z anglosaškim pravnim redom, torej v našem primeru v Združenih državah Amerike in na Novi Zelandiji. Največjo razliko smo opazili pri kazenskih sankcijah v Združenih državah Amerike, kjer imajo kazniva dejanja, predpisana precej višji maksimum zaporne kazni kot ostale države, pri nekaterih kaznivih dejanjih celo do 20 oz. 25 let, prav tako pa se pri večini gospodarskih kaznivih dejanj v Združenih državah Amerike predpisuje tudi denarna kazen. V zaključku magistrskega dela smo potrdili oziroma ovrgli hipoteze in kasneje podali nekaj naših opažanj in predlogov, s katerimi bi lahko izboljšali kazensko zakonodajo s področja gospodarske kriminalitete na slovenskem ozemlju.
Keywords: gospodarsko kaznivo dejanje, kazenske sankcije, gospodarsko kazensko pravo, gospodarska kriminaliteta, kazenski zakonik.
Published in DKUM: 25.05.2023; Views: 335; Downloads: 34
Full text (1,22 MB)

Abstract: Svetovni splet že vrsto let predstavlja pomembno stalnico v vsakdanjem življenju tako fizičnih kot pravnih oseb. Je bistven del sodobne družbe in nedvomno eden od najbolj uporabljenih »pripomočkov« v današnjem svetu. V času ko se lahko skorajda kdorkoli kjerkoli poveže v splet se odpirajo številne možnosti za nove vrste kaznivih dejanj. Splet je dejansko izjemno orodje, vendar v napačnih rokah lahko kaj hitro postane škodljiv tako za finance kot tudi ugled oseb ter podjetij. Glavna podobnost med gospodarsko kriminaliteto in spletnimi goljufijami je predvsem protipravno pridobivanje premoženjske koristi, in sicer z metodami lažnega predstavljanja sebe, svojega finančnega stanja ali uspešnosti svojega posla v namen preslepitve. Globalna razširjenost spleta se izkorišča kot orodje za hiter dostop do neštetih potencialnih žrtev, hkrati pa je splet storilcem krinka in obenem obrambni mehanizem pred razkritjem identitete. Spletne goljufije so postale donosen posel, storilci teh kaznivih dejanj pa so vse bolj organizirani in iznajdljivi. Zaradi mednarodne in čezmejne narave spleta je ena od največjih težav uspešno odkrivanje in pregon storilcev teh kaznivih dejanj. Skozi diplomsko nalogo so predstavljene najpogostejše pojavne oblike spletnih goljufij in njihove posledice, saj je ozaveščanje o problematiki spletnih goljufij eno od pomembnejših orodij pri preprečevanju teh kaznivih dejanj. Posamezniki, podjetja in organizacije se morajo bolj začeti zavedati pomembnosti spletne varnosti in varovanja osebnih podatkov, saj ima spletna kriminaliteta lahko enako hude posledice kot 'navadna'. V diplomski nalogi je zato na koncu predstavljeno tudi nekaj smernic, katere naj se upošteva pri uporabi spleta za oteževanje izvajanja kaznivih dejanj goljufije.
Keywords: diplomske naloge, spletne goljufije, gospodarska kriminaliteta, splet, socialni inženiring, kraja identitete
Published in DKUM: 16.03.2021; Views: 824; Downloads: 125
Full text (765,82 KB)

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je prikazati kompetence, ki jih za dobro opravljanje dela potrebujejo preiskovalci gospodarske kriminalitete. Metode: Prispevek je teoretični in temelji na pregledu literature. Z metodo dedukcije smo identificirali posebne kompetence, ki jih za uspešno delo potrebujejo preiskovalci gospodarske kriminalitete. Ugotovitve: Gospodarska kriminaliteta je škodljiv in neizogiben pojav ter poseben problem sodobne družbe, saj povzroča večmilijonske škode državnim proračunom. Za uspešno odkrivanje in preiskovanje tovrstnih kriminalnih ravnanj je treba imeti visoko usposobljene in kompetentne preiskovalce in strokovnjake iz različnih institucionalnih okolij, ki morajo delovati v specializiranih preiskovalnih skupinah. Preiskovalci morajo posedovati različne kompetence, še posebej pa dobre komunikacijske sposobnosti in analitične veščine. Imeti morajo znanje o kriminalistiki, pravu, ekonomiji, bančništvu, računovodstvu in informatiki ter razumeti specifiko gospodarskega poslovanja pri gospodarskih družbah, finančnih institucijah, javnih zavodih in podjetjih. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek je namenjen vodilnim v institucijah, ki se ukvarjajo z gospodarsko kriminaliteto, kot tudi drugim, ki jih ta problematika zanima.
Keywords: gospodarska kriminaliteta, preiskovalci, kompetence, veščine, znanje
Published in DKUM: 20.04.2020; Views: 719; Downloads: 54
Full text (447,71 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Goljufije v zavarovalništvu obstajajo že, odkar obstaja zavarovalništvo samo, storilci pa pri njihovem izvajanju vsakič znova kažejo svojo iznajdljivost. Zavarovalniške goljufije se uvrščajo med finančni kriminal, ki je ena izmed podzvrsti gospodarskega kriminala. Pojavljajo se pri različnih segmentih zavarovanj, številčno pa prednjačijo predvsem tiste pri avtomobilskih zavarovanjih Ocenjuje se, da je pri nekaterih vrstah zavarovanj vsaj eden izmed desetih odškodninskih zahtevkov goljufiv, kar vodi v višanje premij na svetovni ravni. Kljub ukrepom za njihovo zatiranje, so zavarovalniške goljufije še vedno precej razširjene, tako pri nas, kot v svetu. Dejstvo je, da bodo vedno obstajali posamezniki, ki se bodo želeli okoristiti na račun drugih in jim s svojimi protipravnimi in kaznivimi dejanji povzročali škodo, da bi sami od tega imeli korist, predvsem v finančnem smislu. Glavni cilj goljufov je zavesti zavarovalnico z namenom pridobitve odškodninskega izplačila ali druge protipravne koristi. Škodo in s tem velike izgube povzročajo tako zavarovalnicam, gospodarstvu, kot poštenim zavarovancem. Stroški, povezani z lažnimi zahtevki in s preiskovanjem ter obvladovanjem goljufij, se v splošnem prenesejo na vse zavarovance na način, da zavarovalnice zvišujejo zavarovalne premije sočasno z zviševanjem cen produktov in storitev. Pri boju zoper goljufijam in s tem zavzemanje za zmanjšanje stroškov, je za zavarovalnice pomembno medsebojno sodelovanje (izmenjava ključnih informacij), kot tudi sodelovanje z državnimi organi pregona (policija, sodstvo..), hkrati pa o tej problematiki in njenih posledicah osveščati javnost. S skupnimi močmi lahko oblikujejo učinkovitejše ukrepe in strategije za preiskovanje in zatiranje perečega problema. Zavedati se je namreč potrebno, da pri zavarovalništvu že majhna laž lahko vodi do enormnih posledic, za goljufijami pa se lahko skrivajo še hujša kazniva dejanja.
Keywords: zavarovanje, zavarovalnica, zavarovanec, zavarovalniška goljufija, finančni kriminal, gospodarska kriminaliteta, protipravno premoženje
Published in DKUM: 27.11.2018; Views: 1502; Downloads: 178
Full text (468,18 KB)

Abstract: V policijskem poklicu je srečevanje s kaznivimi dejanji vsakodnevni pojav. Kazniva dejanja se razlikujejo po svojih lastnostih, načinu povzročitve in škodi, ki ob njih nastane. Državne organizacije z zakonodajo opredelijo, katera dejanja so kazniva dejanja in na ta način opozorijo prebivalstvo, da navedena dejanja niso v skladu z zakonom in da so v primeru kršenja teh zakonov predvidene sankcije. Namen je preventivno preprečevanje postopanja, s katerim bi kršili zakonodajo, po drugi strani pa se represivno kaznuje tiste, ki kaznivo dejanje vendarle storijo. Kot smo navedli, se kljub preventivnim ukrepom, da bi se preprečilo čim več kaznivih dejanj, ta še vedno dogajajo in število določenih dejanj se celo povečuje, zato je tudi policija kot eden izmed organov, ki je zadolžen za postopanje v takšnih primerih, pripravljena na nove oblike kriminala. Kljub temu da je mnenje večine, da je boj proti organiziranemu in gospodarskemu kriminalu v rokah policije, pa obstajajo tudi drugi državni organi, ki so zadolženi in odgovorni za njegovo preprečevanje. Oblast v demokratičnih državah je razdeljena na sodno, zakonodajno in izvršno in le z vztrajnostjo ter dobro povezanostjo delovanja med organi samimi lahko uspe boj proti organiziranemu in gospodarskemu kriminalu.
Keywords: gospodarska kriminaliteta, organizirana kriminaliteta, odkrivanje, preprečevanje, Hrvaška, magistrska dela
Published in DKUM: 19.06.2018; Views: 763; Downloads: 73
Full text (1,36 MB)