| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 17
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
2.
3.
GOSPODARSKA KAZNIVA DEJANJA V PRAKSI USTAVNEGA IN VRHOVNEGA SODIŠČA RS
Marinka Smeh, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Gospodarska kazniva dejanja pomenijo protipravno dejanje, ki ga zakon definira kot kaznivega zaradi njegove posredne ali neposredne nevarnosti za pravne vrednote in dobrine iz sfere gospodarstva, hkrati pa določa njegove znake in kazen zanj. Ločimo gospodarska kazniva dejanja v ožjem smislu oziroma čista gospodarska kazniva dejanja in gospodarska kazniva dejanja v širšem smislu. Ta delitev zajema kazniva dejanja zoper gospodarstvo, ki jih Kazenski zakonik navaja v 24. poglavju, pa tudi druga dejanja, kjer je napad v povezavi z gospodarstvom. V diplomskem delu so predstavljena zgolj gospodarska kazniva dejanja v ožjem smislu, tako s fenomenološkega vidika kot tudi preko sodnih odločb Vrhovnega in Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Orisane so razlike med sedanjo ureditvijo in ureditvijo po prej veljavnem Kazenskem zakoniku. Kriminaliteta belega ovratnika je oblika kriminalitete, ki zajema kazniva dejanja, ki jih izvrši posameznik ali skupina pri opravljanju določenega poklica, upravljanja ali vodenja podjetja. Žrtve storilca kriminalitete belega ovratnika so vsi državljani, organizacija, ki storilce zaposluje ali pa konkurenčno podjetje. Neuspešno nadzorovanje problematike ogroža gospodarsko stabilnost države, njene funkcije in negativno vpliva na demokratičnost v državi. Zato je pregon teh ravnanj ključen za uspešno delovanje celotnega sistema, to pa je odvisno od organov pregona, zakonodaje, pripravljenosti žrtve po naznanjanju in sodelovanju v procesu. Kazensko pravo ne bi imelo smisla, če za vsako kaznivo dejanje ne bi bilo določene ustrezne sankcije, zato so v tem delu predstavljene sankcije, ki jih KZ-1 in Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja predvidevata za fizične in pravne osebe. V diplomskem delu je prikazan tudi primerjalni vidik gospodarskih kaznivih dejanj, kakor jih ureja Kazneni zakon Republike Hrvaške, dodatno so primerjana v tretjem poglavju, kjer je govora o interpretaciji gospodarskih kaznivih dejanj s strani Vrhovnega in Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Vključene pa so tudi nekatere odločbe hrvaškega Vrhovnega sodišča.
Keywords: gospodarska kazniva dejanja, statistični podatki, preiskovanje gospodarskih kaznivih dejanj, odločbe Vrhovnega sodišča, odločbe Ustavnega sodišča, hrvaška kazenska zakonodaja 
Published: 02.09.2010; Views: 1899; Downloads: 376
.pdf Full text (2,89 MB)

4.
MOŽNOSTI UPORABE PRIKRITIH PREISKOVALNIH UKREPOV PRI ODKRIVANJU GOSPODARSKE KRIMINALITETE
Nedžad Žunić, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Med različnimi družbenimi deviacijami je kriminaliteta najbolj nevaren odklonski pojav. Kriminalistika kot ena od znanosti, ki kriminaliteto preučuje, jo definira kot vsa kazniva dejanja storjena v določenem časovnem obdobju na določenem območju. Za potrebe omejevanja kriminalitete se vodi statistika odkritih kaznivih dejanj. Za interpretacijo statističnih podatkov uporabljamo pojme odkrita in prikrita kriminaliteta ter raziskana in neraziskana kriminaliteta. Prikrita kriminaliteta se imenuje tudi temno polje kriminalitete, neraziskani del odkrite pa sivo polje kriminalitete. Po kazenskopravni teoriji so kazniva dejanja v slovenskem pravnem sistemu najbolj nevarna oblika kaznivih ravnanj, drugi dve, glede družbene nevarnosti lažji obliki, pa so prekrški in disciplinski prestopki. Nekoč smo poznali še gospodarske prestopke, ki so bili pomembni zlasti za zatiranje gospodarske kriminalitete. Danes poznamo splošno uveljavljeno temeljno delitev kriminalitete na splošno, organizirano in gospodarsko. Med vsemi tremi je gospodarska najbolj podvržena spreminjanju pojavnih oblik v odvisnosti od družbenega in gospodarskega sistema v katerem se pojavlja. Njene pojavne oblike so odvisne tudi od veljavne zakonodaje, razvoja novih tehnologij in drugih dejavnikov, ki vplivajo na gospodarsko poslovanje. Njena značilnost je ne glede na okolje, v katerem se pojavlja, precejšnje t.i. temno polje, saj posledice tovrstnih kaznivih dejanj niso neposredno vidne, še zlasti pri kaznivih dejanjih, pri katerih ni oškodovanec fizična ali pravna oseba, temveč država. Zaradi njene specifičnosti je gospodarsko kriminaliteto težko odkriti, preiskovati in sankcionirati. Za odkrivanje in preiskovanje kriminalitete ima slovenska policija na razpolago zakonsko določena pooblastila, katera lahko delimo na splošna in posebna. Posebno skupino pooblastil, ki so načeloma tudi bistveno bolj učinkovita, imenujemo tudi prikriti preiskovalni ukrepi. Z njimi policija tudi občutno bolj grobo posega v temeljne ustavne pravice in svoboščine posameznikov proti katerim se uporabljajo, v primerjavi s t.i. splošnimi pooblastili. Zaradi njihove invazivnosti, jih v skladu z načelom sorazmernosti, ni dovoljeno uporabljati zoper vsa kazniva dejanja, temveč samo zoper taksativno določena težja kazniva dejanja. V preteklosti so se prikriti preiskovalni ukrepi zelo redko uporabljali za odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Zaradi tega je nastal vtis, da med kaznivimi dejanji, ki sodijo v gospodarsko kriminaliteto, ni t.i. kataloških kaznivih dejanj, zoper katera zakon o kazenskem postopku dopušča uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov. S ciljem preveriti upravičenost takšne ocene sta v diplomski nalogi predstavljena gospodarska kriminaliteta in prikriti preiskovalni ukrepi ter v zadnjem delu analizirane možnosti uporabe posameznega prikritega preiskovalnega ukrepa za preiskovanje kaznivih dejanj, ki sodijo v gospodarsko kriminaliteto.
Keywords: kriminaliteta, kaznivo dejanje, gospodarska kriminaliteta, kazniva dejanja gospodarske kriminalitete, prikriti preiskovalni ukrepi, zakon o kazenskem postopku
Published: 15.12.2010; Views: 2481; Downloads: 385
.pdf Full text (512,92 KB)

5.
6.
7.
Gospodarski kriminal in gradbeništvo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Matej Šubic, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Kriminal v gradbenem sektorju se je izvrševal običajno s strani vodstva družb. Pri tem so bili oškodovani delavci in sama podjetja. V gradbenem sektorju je bilo pred izbruhom finančne krize zaposlenih preko oseminosemdeset tisoč ljudi. Kršitve so se dogajale na področju zaposlovanja, bivalnih pogojev, varnosti in izplačilih plač. Število dovoljenih ur dela so delavci pogosto prekoračili, plač niso redno prejemali, poleg tega niso prejeli pogodbe o zaposlitvi ali pa so bili prisiljeni v takojšen podpis pogodb. Velik problem v gradbeništvu pa predstavlja tudi delo na črno. Vodstvo nekaterih družb je s poslovanjem veliko zaslužilo. Pri tem so s pomočjo dogovorov in usklajevanj prevzeli projekte. V pomoč so jim bili tudi javni razpisi, na katerih se je cena gradnje iz jamstveno najnižje na začetku spremenila v zakonsko dovoljeno, oziroma to tudi prekoračila. Z ustanavljanjem hčerinskih družb pa se je denar prenašal iz družbe na družbo in tako omogočil številne neracionalne transakcije. Organi odkrivanja gospodarskega kriminala oziroma kriminala v gradbeništvu se srečujejo s povečanim deležem odkrite kriminalitete. Tej obliki kriminalitete so v zadnjih letih začeli posvečati vse več pozornosti. Izpopolnjevati pa se je začela tudi zakonodaja, ki bo v prihodnje skušala v boljši meri preprečevat takšne oblike kriminala. V diplomski nalogi so predstavljene kršitve v gradbeništvu, ki so bile storjene do delavcev, podjetij in države.
Keywords: gradbeništvo, zaposlovanje, delavci, kršitve, kazniva dejanja, gospodarska kriminaliteta, odkrivanje, preiskovanje, diplomske naloge
Published: 10.07.2012; Views: 1925; Downloads: 258
.pdf Full text (1,32 MB)

8.
Preprečevanje pranja denarja na pošti : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Anja Črešnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi se ukvarjam s pojmov pranja denarja, njegovo zgodovino, metodami in načini na področju pranja denarja ter ukrepi za preprečitev. Obravnavana so različna teoretična izhodišča v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma, ki so danes presegla meje in pridobile izrazito mednarodno oziroma globalno veljavo. Prav gotovo nobena država ni imuna na pojav, boj na tem področju pa je vse bolj zahteven. V primeru pranja denarja in financiranja terorizma sicer gre za globalni problem, vendar v nalogi večji poudarek namenjam Sloveniji ter njeni ureditvi tega področja z zakonodajo in pravnimi predpisi. Glavni cilji naloge so usmerjeni k preučevanju preprečevanja pranja denarja na poštah. Tako je kot praktičen primer obravnavana Pošta Slovenije ter njene aktivnosti na področju preprečevanja pranja denarja. Najprej je pošta preučevana skozi teoretična izhodišča, ki opredeljujejo njeno poslanstvo in nadaljevanje. V nadaljevanju je analizirana njena aktivnost oziroma delovanje na tem področju s pomočjo Navodil za delo pošt na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, ki sicer v celoti niso dostopna zaradi nekaterih tajnih informacij, ki ne morejo biti povsem razkrite. V zadnjem delu je po analizi praktičnega primera in delovanja na tem področju aktivnost pošte primerjana z zahtevanimi in predlaganimi predpisi in zahtevami. Podani so nekateri predlogi oziroma ocene postopka, vendar za natančne predloge nisem usposobljena, niti jih ne morem podati skozi teoretični pristop. Postavljene hipoteze so v glavnem potrjene, glavni namen naloge, torej analiza izbranega področja, pa je pokazala, da ima obravnavana institucija na področju pranja denarja dobro vzpostavljen sistem, v katerem pravzaprav ni najti pomanjkljivosti. Prav tako je na koncu ponovno poudarjeno dejstvo, ki se ga lahko zavedamo skozi celotno nalogo, kako je boj proti pranju denarja in financiranju terorizma pomemben, kljub temu da se včasih zdi, kot da vse zakonodaje in predpisi tega sveta pojava ne morejo preprečiti.
Keywords: kazniva dejanja, gospodarska kriminaliteta, pranje denarja, preprečevanje, preiskovanje, diplomske naloge
Published: 11.03.2013; Views: 1061; Downloads: 186
.pdf Full text (554,23 KB)

9.
Pomen žvižgača pri odkrivanju kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študija
Katja Šimunič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Živimo v hitro razvijajočem se svetu in svetu nenadnih sprememb. To se kaže tudi pri pojavljanju novih kaznivih dejanj, katerih odkrivanje in preiskovanje povzroča organom pregona nemalo težav. Tradicionalne metode boja proti kriminalu ne ustrezajo več sodobnim oblikam organiziranega kriminala, zato je potrebna uporaba drugačnih sredstev. V zadnjem času največjo gospodarsko škodo povzroča gospodarska kriminaliteta, kot so goljufije, pranje denarja, razne finančne nepravilnosti in korupcija. Prav korupcija je kaznivo dejanje, ki ga je izmed vseh skoraj najtežje preiskovati in dokazovati. Dejstvo je, da imajo pri taki obliki kriminala vsi udeleženci korist, hkrati pa se običajno za korupcijo skriva še vrsta drugih nelegalnih dejanj. Obveščevalna dejavnost je lahko v veliko pomoč pri odkrivanju kriminala z zbiranjem in obdelovanjem podatkov, ki jo izvajajo specializirane državne institucije, kot so obveščevalno varnostne in varnostne službe. Pri zbiranju takih podatkov sodelujejo prikriti preiskovalci. V vlogi informatorja, eni izmed oblik prikritih preiskovalcev, lahko nastopi vsak občan, ki policiji posreduje informacije o kaznivih dejanjih. Žvižgač, t.i. legitimni informator, je posameznik, zaposleni ali bivši zaposleni v določeni organizaciji, ki javnosti, policiji ali drugemu organu razkrije informacije in podatke o nepravilnostih v organizaciji, ki lahko škodujejo ožji skupini ljudi, širši javnosti ali okolju. Posledice, ki jih lahko prinese takšno posredovanje informacij, so lahko za žvižgača uničujoče. Doletijo ga lahko premestitev na nižje delovno mesto, ukinitev bonusov, mobing ali izguba delovnega mesta. Posledice se lahko kažejo tudi v zasebnem življenju, kot so občutek izolacije, nepripadnosti in težave v odnosu z družino in drugimi. Pomembna je pravna zaščita, s katero se lahko takšne posledice preprečijo. Ameriška in britanska zakonodaja imata urejeno zakonodajo za zaščito whistleblowerjev, v Sloveniji pa nanjo še čakamo.
Keywords: kazniva dejanja, gospodarska kriminaliteta, korupcija, preiskovanje, informacije, informatorji, žvižgači, žvižgaštvo, pravna ureditev, primeri, diplomske naloge
Published: 09.07.2013; Views: 1428; Downloads: 431
.pdf Full text (317,04 KB)

10.
Kazniva dejanja zoper gospodarstvo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Snežana Radić, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Čeprav pojem gospodarska kriminaliteta nima splošno sprejete in enotne definicije, lahko rečemo, da gre za celoto izvršenih kaznivih dejanj znotraj širše sfere gospodarstva. Ta kazniva dejanja so lahko usmerjena tako zoper gospodarski sistem kot celoto, kot tudi zoper gospodarske subjekte ali tiste subjekte, ki so uporabniki blaga in storitev iz gospodarske dejavnosti. Storilci gospodarske kriminalitete s svojimi dejanji, ki so jih izvršili pri gospodarskem poslovanju, ogrožajo premoženje ali druge dobrine, ki so v lasti različnih gospodarskih subjektov. Kazniva dejanja zoper gospodarstvo so opredeljena v 24. poglavju Kazenskega zakonika-1, njihova opredelitev pa izvira iz splošne opredelitve kaznivih dejanj, razlika je le v poimenovanju, ki konkretizira pravno vrednoto oziroma dobrino, ki je zavarovana z inkriminacijo te vrste. Za gospodarsko kazensko pravo lahko rečemo, da je poseben del kazenskega prava, ki varuje predvsem dobrine iz sfere gospodarstva. Formalno gledano gre torej za pravni odziv na gospodarsko kriminaliteto ali bolje rečeno za pravno panogo, ki znotraj kazenskega prava preprečuje kazniva dejanja s področja gospodarstva. Ko govorimo o pravnih osebah je potrebno vedeti, da pravne osebe ne morejo biti spoznane za krive kaznivega dejanja, saj kot umetne tvorbe ne morejo razviti zavesti oziroma volje, prav tako pa pravne osebe ne morejo biti niti storilke kaznivega dejanja, saj same po sebi niso zmožne izvršitvenega dejanja. Zato v primerih kaznivih dejanj s strani pravnih oseb govorimo le o njihovi odgovornosti. Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja in kazenske sankcije, ki veljajo za pravne osebe, ki so storilci kaznivih dejanj zoper gospodarstvo je opredeljena z Zakonom o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD). Z zakonom so določeni vsi pogoji, ki so potrebni, da pravna oseba odgovarja za določeno kaznivo dejanje, hkrati pa so določene tudi kazenske sankcije, ki lahko doletijo pravne osebe. Govorimo lahko o treh skupinah kazenskih sankcij, in sicer o kaznih, opozorilnih sankcijah in varnostnih ukrepih.
Keywords: kazniva dejanja, gospodarstvo, gospodarska kriminaliteta, kazenske sankcije, diplomske naloge
Published: 14.11.2013; Views: 1726; Downloads: 333
.pdf Full text (272,17 KB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica