| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 15
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Primerjalna analiza gospodarskih gibanj izbranih držav članic evropske unije
Benjamin Topolko, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava gospodarska gibanja osmih držav članic, ki so v Evropsko unijo (EU) vstopile v letu 2004. Slovenija, Češka, Slovaška, Poljska, Madžarska, Estonija, Litva in Latvija so po osamosvojitvi oziroma prehodu iz centralno-planskega v tržno gospodarstvo v 90. letih prejšnjega stoletja stremele k vstopu v evropsko integracijo. Zato magistrsko delo v teoretičnem delu obravnava teorijo integracij s poudarkom na nastanku, razvoju in širitvah Evropske unije. EU je svojo največjo širitev izpeljala v letu 2004, ko se je integraciji pridružilo 10 novih članic. Podrobneje obravnavamo tudi skupni trg in kohezijsko politiko Evropske unije. Nekatere izmed analiziranih držav so v času članstva v EU prevzele tudi skupno valuto evro, zato v teoretičnem delu pozornost posvečamo tudi pogojem vstopa v evroobmočje, Evropski centralni banki in teoriji optimalnega valutnega območja. Vse države so v letu 2008 občutile finančno krizo, ki je sicer nastala v ZDA, a je močno vplivala tudi na gospodarska gibanja v evropskih državah. Zato se v magistrskem delu posebej posvečamo tudi razvoju te finančne krize v Evropi. V analizi gospodarskih gibanj izbranih osmih držav uporabljamo kazalnike bruto domačega proizvoda, bruto naložb, brezposelnosti, cenovnih gibanj, plačnih gibanj ter izvoza in uvoza blaga. Ob tem razlagamo vsak kazalnik in pomen njegovega analiziranja Podatke o gospodarskih gibanjih črpamo iz publikacij Evropske komisije in statistične baze podatkov Eurostat. V magistrskem delu predstavljamo ključne podatke osmih obravnavanih držav, podrobneje pa se posvečamo njihovim gospodarskim gibanjem v obdobju med leti 2004 in 2019. Izbrane kazalnike gospodarskih gibanj obravnavanih držav primerjamo s podatki o gospodarskih gibanjih, ki so v tem obdobju veljali za celotno Evropsko unijo. Upoštevamo letne stopnje brezposelnosti in letne stopnje inflacije, pri ostalih kazalnikih pa letne stopnje rasti. Nadaljujemo s predstavitvijo ključnih spoznanj analize podatkov gospodarskih gibanj, kjer največ pozornosti posvečamo bruto domačemu proizvodu na prebivalca v izbranih državah v primerjavi s povprečjem držav članic Evropske unije. Približevanje obravnavanih držav evropskemu povprečju po posameznih kazalnikih predstavljamo s tabelami, grafi in podrobnimi analizami podatkov. V nadaljevanju magistrskega dela podrobneje primerjamo izbrane kazalnike obravnavanih držav v prvih letih po vstopu v Evropsko unijo do finančne krize leta 2008. Pri analizi teh podatkov primerjamo Slovenijo z ostalimi sedmimi državami. Uporabljamo zbrane podatke o gospodarskih gibanjih in lastne izračune. Posvečamo se tudi vplivu finančne krize na izbrane kazalnike gospodarskih gibanj obravnavanih držav. Tudi tukaj je poudarek na primerjavi Slovenije z ostalimi državami v obdobju od leta 2008 do 2014. V ta namen uporabljamo zbrane podatke o gospodarskih gibanjih in lastne izračune. Posebno pozornost namenjamo tudi letu 2009, kjer ugotavljamo ali je članstvo v evroobmočju pomenilo tudi večje negativne trende rasti izbranih gospodarskih gibanj. V nadaljevanju ugotavljamo ali so vse obravnavane države v zadnjih treh letih opazovanega obdobja (2017 – 2019) dosegale pozitivne trende gospodarskih gibanj. Obravnavi hipotez posvečamo celotno poglavje, v katerem analiziramo ugotovitve predhodnih poglavij. V sklepu magistrskega dela povzemamo ugotovitve naše raziskave in podajamo predloge za nadaljnje raziskovanje tega področja. Ob tem kritično razmišljamo in skušamo najti dejavnike rezultatov naše raziskave. V zaključku magistrskega dela se dotaknemo tudi prihodnosti in razpravljamo o trenutnih in prihodnjih izzivih Evropske unije in Slovenije.
Keywords: gospodarska gibanja, Evropska unija, evroobmočje, finančna kriza 2008, Slovenija.
Published: 15.04.2021; Views: 104; Downloads: 36
.pdf Full text (5,34 MB)

2.
Analiza mednarodne distribucije japonskih avtomobilov
Tomaž Slemenšek, 2020, master's thesis

Abstract: V današnjem svetu se srečujemo s hitrim razvojem novih tehnologij kot tudi postopkov za čim učinkovitejše potovanje dobrin znotraj podjetij in zunaj njih. Distribucija je del logistike in logističnega procesa, ki sledi prodaji proizvedenih dobrin. Distribucija se v mednarodnem okolju vedno hitreje izvaja preko iskanja najprimernejših kanalov in sredstev za doseganje cilja. Tukaj ugotavljamo najpomembnejše skupine prevoza in primerjamo, kateri način je najbolj primeren za prevoz proizvedenih dobrin glede na tip dobrine, dolžino prevoza in strošek prevoza. Del našega dela je bila opredelitev pojma avtomobilske industrije kot tudi predstaviti državo distributerko, to je Japonska. Japonska je tretje največje gospodarstvo na svetu, poznana je kot zelo tehnološko razvita država z bogato kulturo in zgodovino. Na Japonskem je avtomobilska industrija močno razvita, ima veliko mednarodnih podjetij, ki nastopajo na trgu avtomobilov, ti pa ne le izvažajo svojih proizvodov, ampak jih tudi proizvajajo na različnih regionalnih trgih. V tem magistrskem delu smo s pomočjo analize podatkov, ki smo jih pridobili iz knjižnih in internetnih virov, opredelili logistiko, avtomobilsko industrijo, predstavili Japonsko in njene gospodarske značilnosti, japonsko avtomobilsko industrijo ter nazadnje prikazali distribucijo japonskih vozil po svetu s številkami.
Keywords: Japonska, logistika, distribucija, mednarodna menjava, avtomobilska industrija, mednarodna distribucija, gospodarska gibanja
Published: 10.12.2020; Views: 176; Downloads: 19
.pdf Full text (1,29 MB)

3.
Vpliv finančnih sistemov na učinke finančne krize
Marjan Hafner, Timotej Jagrič, 2013, original scientific article

Abstract: Potem ko so Slovenija in tudi nekatere druge nove države članice EU pred izbruhom mednarodne finančne krize beležile visoke stopnje rasti in s tem tudi postopno zmanjševanje razvojnega razkoraka, se je ta proces v času trajanja finančne krize precej upočasnil. Pravzaprav se je v veliki meri prekinil, kar kaže na to, da so bile nove države članice EU v krizi bolj prizadete kakor stare države članice. Na podlagi rezultatov klastrske analize smo ugotovili, da se Slovenija uvršča med tiste države, na katere je imela zadnja finančna kriza močnejši učinek. Za to skupino držav je značilen tudi slabše razvit finančni sistem, v katerem imajo večjo vlogo banke, ki zagotavljajo predvsem dolžniške vire financiranja krajših ročnosti. Ti so v času finančne krize beležili največji upad, kar je nadpovprečno zavrlo gospodarsko aktivnost. Statistično značilne razlike med bolj in manj prizadetimi državami so predvsem pri kazalnikih razvitosti in strukture finančnih sistemov, ki kažejo na pomen dolgoročnih virov financiranja v gospodarstvu. Ugotavljamo, da bi stabilnost in razvitost finančnih sistemov lahko predstavljali pomemben dejavnik pri pojasnjevanju učinkov finančne krizev posameznih državah članicah EU.
Keywords: finance, finančni sistemi, krize, finančna kriza, banke, gospodarska gibanja, EU
Published: 21.12.2015; Views: 731; Downloads: 32
URL Link to full text

4.
5.
6.
7.
8.
ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA IN TRŽNE PRILOŽNOSTI INDIJE
Mario Komljen, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Indija je že v preteklosti bila predmet občudovanja in zanimanja, katere je sprožila val raziskovalcev da najdejo morsko pot do Indije, ki je pripeljalo do slučajnega odkritja Amerike. To se do danes ni spremenilo. Indija je še vedno predmet občudovanja in zanimanja ne samo pri njeni raznolikosti ljudi in narave ter velikosti, ampak tudi pri njenem gospodarskem uspehu in potenciala. Pričakuje se, da bo Indija prehitela Kitajsko kot najhitreje rastoče gospodarstvo v naslednjih letih. Tržne priložnosti Indije so ogromne in njeno gospodarstvo se bo z leti samo večalo. Nadaljnja liberalizacija trgovine, katere se je indijska vlada zavzela in pogaja z EU, bo samo še okrepilo njeno hitro gospodarstvo rast. Toda ne samo gospodarstvo, njena populacija se hitro veča in se pričakuje da bo do leta 2030 prehitela Kitajsko kot najobljudeno deželo sveta. Toda Indija ni brez tveganj. Kako bo Indija izpeljala institucionalne reforme, boj proti korupciji in inflaciji ter liberalizaciji trgovine, bo vplivalo kako hitro bo gospodarstvo in razvoj Indije rastlo. Indija ima znanje, človeške vire in sredstva za implementiranje teh sprememb, ki bo samo potrdilo njeno hitro rast in jo ustoličilo kot bodočo gospodarsko velesilo.
Keywords: analiza, poslovno okolje, tržne priložnosti, investicijsko okolje, poslovna tveganja, gospodarska gibanja in napovedi, Indija, Slovenija
Published: 13.07.2011; Views: 2163; Downloads: 361 
(1 vote)
.pdf Full text (5,15 MB)

9.
10.
Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica