| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 21
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
2.
3.
DAVČNI VIDIK STATUSNIH PREOBLIKOVANJ
Andreja Počivavšek, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Statusno preoblikovanje družb je urejeno z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1). Zakon deli statusna preoblikovanja na formalna in materialna. Pri formalnem statusnem preoblikovanju gre za spremembo pravnoorganizacijske oblike, pri kateri se premoženjska struktura družbe ne spreminja. Pri materialnih statusnih preoblikovanjih gre za preoblikovanje premoženja nosilca gospodarske družbe, kjer se prenaša celotno ali del premoženja na drugo gospodarsko družbo. Med materialna statusna preoblikovanja ZGD-1 uvršča združitev, delitev in prenos premoženja. Obliki združitve sta spojitev in pripojitev, delitev pa se lahko opravi z razdelitvijo, oddelitvijo ali izčlenitvijo. Statusna preoblikovanja so samostojna pravna veja, za katera veljajo posebna pravila, ki se razlikujejo od splošnih pravil korporacijskega prava. Materialna statusna preoblikovanja imetnikom deležev omogočajo, da brez postopka likvidacije in nove ustanovitve prestrukturirajo podjetniško strukturo družbe. Kot vrsta materialnega statusnega preoblikovanja je tudi statusno preoblikovanje samostojnih podjetnikov, ki omogoča fizični osebi, da svoje podjetniško organizirano premoženje preoblikuje v statusno obliko kapitalske družbe. Obdavčitev statusnih preoblikovanj sledi osnovnemu načelu davčne nevtralnosti. Davčna obveznost na ta način ostane enaka kot je bila pred statusnim preoblikovanjem.
Keywords: Ključne besede: statusno preoblikovanje, korporacijsko pravo, premoženje, pravnoorganizacijska oblika, gospodarska družba, samostojni podjetnik, obdavčitev, davčna nevtralnost
Published: 14.12.2009; Views: 4919; Downloads: 738
.pdf Full text (352,73 KB)

4.
USTANOVITEV IN FINANCIRANJE NEPROFITNEGA DRUŠTVA
Martina Damiš, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je v okviru predmeta Podjetniško pravo. Temelj diplomskega dela bo ustanovitev neprofitnega društva. Na osnovi ustanovitve neprofitnega društva, obdelane teorije in poznavanja zakonov o neprofitnih organizacijah, bomo pričeli z raziskovanjem. Predpostavljamo težak položaj neprofitnih društev glede delovanja, financiranja in prevzemanja odgovornosti ter za to odgovornih članov tekom delovanja. Cilj naloge je ugotoviti, kako vzpostaviti planiranje, vodenje in izvajanje aktivnosti v društvu, da bo le-to čim bolj efektivno ter dobrodošlo za okolje, v katerem deluje in bo imelo prihodnost. Ugotoviti nameravamo, kakšen je tisti pristop, ki bi neprofitno organizacijo pripeljal do stopnje, da lahko deluje sicer svobodno, s svojimi finančnimi sredstvi ter brez osebnostne obremenitve članov, ki jo nosijo zaradi odgovornosti, ki so jo ob določenih trenutkih med delovanjem društva primorani sprejeti. Ugotavljali bomo, kakšen je nasploh pravni položaj društva ter njegovih predstavnikov glede odgovornosti. Raziskovanje bomo podkrepili z dejanskim projektom mladih v občini Lenart. Ustanovili bomo društvo mladih po srcu, ki bo v prid in korist celotnemu okolju. Zaradi samega namena ustanovitve neprofitnih organizacij se bomo ustavili ob vprašanju pomembnosti tovrstnih organizacij v določenem okolju ter primerjali neprofitne organizacije z gospodarskimi družbami in javnimi zavodi. Prav zaradi pomembnosti razlik in sorodnosti na določenih točkah predvidevamo, da bo primerjava podala zanimive rezultate. Ob koncu bomo v raziskovalnem delu preverili podporo ustanovljenemu društvu iz strani pravnih subjektov v okolju, v katerem deluje ter s tem podkrepili opisano teorijo. Diplomsko delo bo potekalo na osnovi ustanovitve Društva »Mladi do kraja«, Lenart, ki nam bo osnova in vzporednica s preostalimi neprofitnimi društvi nasploh.
Keywords: Planiranje, ustanovitev društva, neprofitno društvo, financiranje neprofitnega društva, donatorstvo, javne in zasebne pravne osebnosti, sposobnost pravne osebe za obveznosti, javni zavod, gospodarska družba.
Published: 10.05.2010; Views: 4691; Downloads: 710
.pdf Full text (725,59 KB)

5.
EKONOMSKA ANALIZA SEKTORJA "SKLADIŠČENJE" V SLOVENIJI
Mitja Vogrin, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo natančno prikazali in proučili sektor "skladiščenje", saj je z ekonomskega, logističnega in gospodarskega vidika eno pomembnejših področij v gospodarjenju vsakega proizvodnega podjetja. S pomočjo Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti smo sektor "skladiščenje" natančno opredelili, prikazali in umestili v področje dejavnosti prometa in skladiščenja. Osredotočili smo se na statistične podatke, ki smo jih tabelarno in grafični prikazali ter jih analizirali za časovno obdobje od leta 1995 do leta 2009. Za posamezno leto nas je zanimalo število gospodarskih družb, ki so se ukvarjale s področjem dejavnosti prometa in skladiščenja, število zaposlenih in njihove povprečne plače, količino sredstev s katerimi so gospodarili, poslovni prihodki, morebiten dobiček iz poslovanja, kakšna je bila dodana vrednost in koliko so pri dodani vrednosti znašali stroški dela. Za vsako leto smo s pomočjo neto čistega dobička ali neto čiste izgube poskušali predstaviti pozitivno ali negativno poslovanje gospodarskih družb s področja prometa in skladiščenja.
Keywords: skladiščenje, skladiščno poslovanje, skladiščenje materiala, zaloga, gospodarska družba, dobiček
Published: 23.10.2011; Views: 1152; Downloads: 105
.pdf Full text (886,83 KB)

6.
STATUSNO PREOBLIKOVANJE SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA V DRUŽBO Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO IN PRIMERJAVA Z NEMŠKIM PRAVNIM SISTEMOM
Uroš Sebanc, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Pravno-organizacijske oblike predstavljajo pomembne okvire, s pomočjo katerih se opravlja podjetniška dejavnost. Samostojni podjetnik in družba z omejeno odgovornostjo sta najpogostejši pravni obliki. Preko analize prednosti in slabosti samostojnega podjetnika in družbe z omejeno odgovornostjo se da ugotoviti, katera pravna oblika je primernejša za določeno podjetje. Poznavanje značilnosti vsake izmed njih je pri preoblikovanju zelo pomembno. Samostojni se namreč preoblikuje v d.o.o. zaradi boljše alternative, ki jo predstavlja kapitalska družba. Razlogov za preoblikovanje je lahko več. S pomočjo poznavanja prednosti in slabosti vsake izmed pravno-organizacijskih oblik nato ugotovimo, ali so razlogi dovolj podjetnik Razlogom za preoblikovanje iz s.p. v d.o.o. je namenjeno četrto poglavje. tehtni za preoblikovanje. Statusno preoblikovanje je postopek, pri katerem se samostojni podjetnik preoblikuje v gospodarsko družbo. V primeru, da se samostojni podjetnik odloči za statusno preoblikovanje, lahko prenese podjetje na novo kapitalsko družbo (popolni prenos) ali pa na prevzemno kapitalsko družbo, ki je bila ustanovljena že prej (postopni prenos). V Nemčiji se samostojni podjetnik imenuje Einzelunternehmen, družba z omejeno odgovornostjo pa Gesellschaft mit beschrankter Hafnung (GmbH). Einzelunternehmen ni pravna oseba, ne potrebuje minimalnega osnovnega kapitala pri ustanovitvi ter je za obveznosti odgovorna z vsem svojim premoženjem. GmbH je pravna oseba, ki potrebuje minimalni osnovni kapital in družbeniki so za obveznosti družbe odgovorni le do višine vplačanega deleža. Slovenski in nemški pravni sistem sta si relativno precej podobna, saj pripadata isti podskupini kontinentalnega pravnega sistema, ki se imenuje germanski pravni sistem.
Keywords: gospodarska družba, samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, preoblikovanje
Published: 20.01.2012; Views: 2175; Downloads: 285
.pdf Full text (543,09 KB)

7.
PREOBLIKOVANJE SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA V DRUŽBO Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO
Mihaela Rajzman, 2011, master's thesis

Abstract: Do uveljavitve Zakona o gospodarskih družbah-1 (ZGD-1) je bilo mogoče statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika izpeljati le tako, da je njegova pravnoorganizacijska oblika prenehala, podjetniško organizirano premoženje v obliki stvarnega vložka pa se je preneslo v premoženje nove ali prevzemne kapitalske družbe kot pridobitelja, v zameno za pridobitev deležev v pridobitelju. ZGD-1 za statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika predpisuje poenostavljena pravila z možnostjo spreminjanja pravne pripadnosti podjetniško organiziranega premoženja po poti univerzalnega pravnega nasledstva. Prav slednje pa statusno preoblikovanje samostojnih podjetnikov izenačuje z drugimi pojavnimi oblikami statusnih preoblikovanj, ki se povezujejo s prenašanjem premoženja, pravic in obveznosti in ga uvršča v okvir materialnih statusnih preoblikovanj. Navezujoč se na statusne rešitve v ZGD-1, se je prilagodila tudi davčna zakonodaja, ki je uzakonila pravila davčno nevtralnega prenosa ob pogoju preoblikovanja ali delnega preoblikovanja samostojnega podjetnika v družbo po določilih ZGD-1.
Keywords: statusno preoblikovanje (izčlenitev), samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, gospodarska pobuda, osnovni kapital, podjetje, univerzalno pravno nasledstvo, obdavčitev, sklep podjetnika o preoblikovanju, pogodba o prenosu podjetja
Published: 21.03.2012; Views: 3049; Downloads: 615
.pdf Full text (1,31 MB)

8.
9.
10.
Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica