| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 47
First pagePrevious page12345Next pageLast page
31.
32.
33.
Vpliv gnojenja na pridelek krme na pašno-kosnem travinju
Tanja Kure, 2012, undergraduate thesis

Keywords: gnojenje, pridelek, pašno-kosna raba, travinje
Published: 10.07.2015; Views: 592; Downloads: 31
URL Link to full text

34.
35.
36.
VPLIV DUŠIKA NA RAST IN PRIDELEK RAZLIČNIH SORT KROMPIRJA (Solanum tuberosum L.)
Simona Rajšp, 2015, bachelor thesis/paper

Abstract: Načrtno gnojenje krompirja na podlagi analiz postaja edina priporočena praksa. Na posestvu UKC Pohorski dvor Maribor smo izvedli enoletni poskus po naključnem bloku v štirih ponovitvah. Poskus je vključeval pet sort krompirja 'Carlingford', 'Frisia', 'Desiree', 'Romano' in 'Cvetnik' in tri različne ciljne vrednosti dušika: 133, 153 in 173 kg N ha-1. Za kontrolno obravnavanje smo pri vsaki sorti uporabili obravnavanje brez dodanega dušika (0 kg N ha-1). Med rastno dobo krompirja je bil analiziran indeks listne površine, višina rastline in število stebel na posameznem obravnavanju. Ob spravilu smo pridelek gomoljev stehtali in sortirali po debelini na drobne, srednje debele in debele gomolje. Ciljna vrednost 173 kg N ha-1 ima statistično značilen vpliv na pridelek krompirja (31,0 kg 10 m-2), med posameznimi ciljnimi vrednostmi N pa ni razlik (obravnavanje 133 in 153 N, pridelek 25,4 in 24,6 kg 10 m-2 ). Pri morfoloških lastnostih je največji indeks listne površine dosežen pri obravnavanju 173 kg N ha-1 (2,7). Na višino rastlin in število stebel imata sorti in ciljne vrednosti statistično značilen vpliv. Največja višina je dosežena pri sorti 'Carlingford' (64,3 cm) in pri obravnavanju 153 kg N ha-1 (58,1cm), največje število stebel pa pri sorti 'Desiree' (4,9) in pri obravnavanju 173 kg N ha-1 (5,0).
Keywords: krompir, gnojenje, dušik, LAI, pridelek
Published: 18.12.2015; Views: 853; Downloads: 77
.pdf Full text (736,31 KB)

37.
VPLIV RAZLIČNIH FOLIARNIH IN TALNIH GNOJIL NA VEGETATIVNO RAST TER PRIDELEK PRI JABLANI SORTE 'ZLATI DELIŠES' V LETU 2003
Boštjan Rožič, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V letu 2003 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru v pet let starem nasadu jablan sorte 'Zlati delišes' ugotavljali vpliv različnih foliarnih in talnih gnojil na vegetativni potencial in pridelek. V poskus je bilo vključenih osemdeset dreves. Poskus je zajemal štiri obravnavanja: 1. foliarno gnojenje (40 % Zn, 11 % N, 35 % N, 10 % N, 8,4 % CaO, 17,5 % MgO, 310 g/l P2O5, 40 g/l CaO, 30 % CaO, 1 % B, 3 % MgO, 0,5 % B, 1 % Cu, 2 % Fe, 4 % Mn, 0,5 % Mo, 3 % Zn, 15 % P2O5, 20 % K2O, 0,1 % B, 0,1 % Mn, 0,01 % Mo); 2. foliarno + talno gnojenje (foliarno gnojenje kot v obravnavanju 1 + talno gnojenje s pripravkom Kristalon (20-8-8+2)); 3. talno gnojenje s pripravkom Kristalon (20-8-8+2) in 4. kontrola (standardno gnojeno s 300 kg KAN-a na hektar). Osnovno gnojenje je bilo pri vseh obravnavanjih enako (300 kg KAN-a (27 % N)). Ugotovili smo, da je foliarno gnojenje pozitivno povečalo trdoto mesa plodov. S samim poskusom v ekoloških pogojih, specifičnih za leto 2003, nismo potrdili vpliva načina gnojenja na vegetativno rast.
Keywords: Jablana, Zlati delišes, foliarno gnojenje, talno gnojenje
Published: 19.05.2016; Views: 495; Downloads: 65
.pdf Full text (713,70 KB)

38.
VPLIV RAZLIČNIH GNOJIL NA RAST IN RODNOST PRI JABLANI SORTE GALA
Renato Kocbek, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Na posestvu UKC Pohorski dvor smo v letih 2004 in 2005 izvedli poskus. Ugotavljali smo vpliv organskih gnojil Agrovit in Biosol na rast in rodnost jablan sorte 'Gala' v primerjavi z gnojilom KAN. V poskus je bilo vključenih 120 dreves na skupni površini 268 m2. Drevesa so bila razporejena v štirih naključnih blokih s po tremi obravnavanji. V prvem in drugem letu (2004 in 2005) po sajenju smo v prvem obravnavanju uporabili 160 kg gnojila KAN/ha, v drugem obravnavanju 360 kg gnojila Agrovit/ha, 45 kg gnojila amonijev sulfat/ha in 6,7 ton hlevskega gnoja/ha, v tretjem obravnavanju pa 1100 kg gnojila Biosol/ha. Ob sajenju so bile sadike izenačene, visoke od 177 do 183 cm in v poprečju z desetimi poganjki. V prvem letu po sajenju ni bilo statistično značilnih razlik in je bil skupni letni prirast med 366 in 375 cm. Tudi v drugem letu ni bilo statistično značilnih razlik in je bil skupni letni prirast med 523 in 583 cm. Pri kakovosti plodov doseže najboljše rezultate gnojilo KAN, ki izboljša debelino plodov.
Keywords: jablana, gnojenje, 'Gala', rast, kakovost
Published: 11.10.2016; Views: 933; Downloads: 53
.pdf Full text (543,69 KB)

39.
VREDNOTENJE PARAMETROV RASTI IN RODNOSTI JABLANE KOT POSLEDICE GNOJENJA Z RAZLIČNIMI ODMERKI DUŠIKA
Marjeta Arzenak, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Pri poskusu, ki je potekal v letu 2011 na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor, na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Pivoli, smo pri jablanah sorte 'Gala' ugotavljali odzivnost sorte na gnojenje z dušikom mineralnega in organskega izvora. Aplicirali smo tri mineralna gnojila: KAN, Urea in Apneni dušik ter gnojili Biosol in Plantella Organik, ki sta organskega izvora. Uporabili smo dva različna odmerka dušika: 60 kg N/ha ter 120 kg N/ha. Za primerjavo smo imeli parcelo brez dodanih dušikovih gnojil. Ugotovili smo, da gnojenje z dušikovimi gnojili vpliva na povečanje bujnosti rasti in da ta korelira z odmerkom dušika (predvsem mineralnega izvora), kar pa ni podatek, ki bi ga potrdili za količino pridelka. V poskusu smo potrdili tudi pozitivni vpliv dušika na zmanjšanje pojava izmenične rodnosti jablan. Dokazali smo, da lahko organska gnojila nadomestijo mineralna gnojila, brez vidnih posledic za količino in kakovost pridelka.
Keywords: jablana / gnojenje / dušik / rast / pridelek / kakovost
Published: 16.09.2016; Views: 607; Downloads: 69
.pdf Full text (619,80 KB)

40.
PRIMERNOST UPORABE DUŠIKOVIH GNOJIL PRI ČEŠNJI SORTE 'SUMMIT'
Gregor Tomše, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V letu 2015 smo v okviru diplomskega dela v sklopu projekta CRP – Tehnologije pridelave hrušk in češenj izvajali gnojilni poskus na pet let starih češnjah (Prunus avium L.) sorte 'Summit', cepljenih na podlago Gisela 5. V poskusu smo spremljali vpliv odmerka in časa gnojenja z gnojilom KAN na rast in rodnost češenj ter kakovost pridelka. Postavili smo dvofaktorski poskus, kjer je prvi faktor predstavljal odmerek dušika (80 oz. 120 kg N/ha), drugi faktor pa čas gnojenja (spomladi, jeseni). Poskus je zajemal 4 različna obravnavanja; 1. obravnavanje (skupno 120 kg N/ha, gnojeno neposredno po cvetenju, nato še dvakrat z enomesečnim zamikom), 2. obravnavanje (skupno 120 kg N/ha, gnojenje jeseni, spomladi, neposredno po cvetenju in en mesec po cvetenju), 3. obravnavanje (skupno 80 kg N/ha, gnojenje neposredno po cvetenju in en mesec za tem) in 4. obravnavanje (skupno 80 kg N/ha, gnojeno jeseni in spomladi, neposredno po cvetenju). Različni odmerki in termini gnojenja niso statistično značilno vplivali na noben spremljani parameter rasti, rodnosti in kakovosti plodov, razen na vsebnost suhe snovi v plodovih; večji odmerek (120 kg N/ha) in čas gnojenja spomladi sta povečala vsebnost topne suhe snovi v primerjavi z odmerkom 80 kg N/ha in gnojenjem v jeseni. Opazili smo tudi vpliv časa gnojenja in odmerka dušika na obarvanost plodov; pri uporabi manjšega odmerka dušika je gnojenje spomladi imelo za posledico svetlejše plodove v času obiranja (parameter L*). Potrdili smo tudi pozitivni vpliv manjšega odmerka dušika, dodanega spomladi, na intenzivnejšo rdečo obarvanost plodov (barvni parameter a*). Kljub temu da nismo potrdili statistično značilnih razlik pri parametrih površina preseka debla (cm²) in skupni pridelek (kg/drevo), smo zabeležili trend večje rasti in rodnosti češenj pri uporabi 80 kg N/ha, neodvisno od časa gnojenja.
Keywords: češnja, 'Summit', dušik, gnojenje, odmerek, rast, rodnost, kakovost
Published: 07.10.2016; Views: 747; Downloads: 77
.pdf Full text (792,28 KB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica