| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 52
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Gospodarjenje na travinju za ogljik in učinkovita raba dušika iz gnojevke
Branko Kramberger, Miran Podvršnik, 2021

Abstract: Povečane koncentracije toplogrednih plinov v atmosferi vodijo v segrevanje planeta. Z gospodarjenjem na travinju lahko vplivamo na vezavo ogljika v organsko snov travniških tal in s tem zmanjšujemo koncentracije toplogrednega CO2 v ozračju. Po uvodnih poglavjih so v znanstveni monografiji analizirani vplivi gnojenja, kjer je poseben poudarek na učinkoviti rabi N iz gnojevke. Opisani so sodobni načini obnove travinja in za pridelovanje krme najpomembnejše rastline, ki tvorijo rušo. Delo zaključujejo načini rabe ruše, ki omogočajo ohranjanje ali povečevanje organskega ogljika v travniških tleh.
Keywords: gospodarjenje na travinju, gnojenje, ogljikov dioksid, organski ogljik, tla, travinje
Published: 29.07.2021; Views: 175; Downloads: 28
.pdf Full text (145,96 MB)
This document has many files! More...

2.
Primernost interakcije časa gnojenja in odmerka dušika v pridelavi češenj sorte 'summit'
Gregor Tomše, 2020, master's thesis

Abstract: Od leta 2015 do 2018 smo v okviru magistrskega dela v sklopu projekta CRP – Tehnologije pridelave hrušk in češenj izvedli gnojilni poskus na češnjah (Prunus avium L.) sorte 'Summit', cepljenih na podlago Gisela 5. V poskusu smo spremljali vpliv časa gnojenja z gnojilom KAN (kalijev amonnitrat) (spomladi, jeseni), odmerka dušika (80 oz. 120 kg N/ha) in interakcije obeh faktorjev na bujnost rasti, rodnost in kvaliteto pridelka. Poskus je obsegal štiri obravnavanja: 1. obravnavanje (skupno 120 kg N/ha, gnojeno razdeljeno na tri obroke, začenši marca, nato še dvakrat z enomesečnim zamikom aprila in maja), 2. obravnavanje (skupno 120 kg N/ha, gnojenje v treh obrokih, začenši jeseni, spomladi neposredno po cvetenju in en mesec po cvetenju), 3. obravnavanje (skupno 80 kg N/ha, gnojenje v dveh obrokih, začenši neposredno po cvetenju in en mesec za tem) in 4. obravnavanje (skupno 80 kg N/ha, gnojeno v dveh obrokih, začenši jeseni in spomladi, neposredno po cvetenju). Interakcija odmerek dušika in čas gnojenja je vplivala na letno in kumulativno prirast debla. Odmerek dušika 120 kg N/ha, dodan v treh terminih spomladi, je vplival na manjšo letno in kumulativno prirast obsega debel. V letih 2017 in 2018 je imel odmerek 80 kg N/ha za posledico trše plodove. Čas gnojenja jeseni je imel za posledico manjšo vsebnost skupnih titracijskih kislin v letu 2015, ko je bilo nadpovprečno toplo. Vpliv interakcije odmerka dušika in časa gnojenja na maso 100 plodov smo potrdili le v letu 2017, ko so jesensko gnojenje in dva spomladanska odmerka (skupno 120 kg N/ha) povečali maso 100 plodov. V poskusu v posameznih letih nismo potrdili statistično značilnega vpliva časa gnojenja, odmerka dušika in njune interakcije na rodnost, se je pa pri vrednotenju rezultatov štirih let pokazal pozitivni vpliv spomladanskega gnojenja na rodnost. V letu 2015 je imela interakcija s skupno 120 kg N/ha z gnojenjem spomladi za posledico najvišjo vsebnost topne suhe snovi v plodovih, medtem ko je v letu 2016 imela največji vpliv interakcija odmerka 80 kg N/ha s pričetkom gnojenja v jeseni. V štiriletnem poskusu smo ugotovili, da je imelo leto z vremenskimi karakteristikami statistično značilen vpliv na bujnost rasti, rodnost in vse spremljane parametre kakovosti plodov.
Keywords: češnja, 'Summit', dušik, gnojenje, odmerek, rast, rodnost, kakovost
Published: 18.12.2020; Views: 253; Downloads: 28
.pdf Full text (1,46 MB)

3.
Vpliv interakcije različnih načinov gnojenja in tipov rezi na rodnost jablan (Malus domestica B.) sorte 'Gala' v klimatskih pogojih leta 2018
Urška Završnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo ugotavljali vpliv različnih načinov gnojenja in rezi na količino in kakovost plodov ter rast jablan sorte 'Gala'. Poskus je potekal na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah pri Mariboru. V poskus smo vključili 5 obravnavanj, in sicer gnojenje z gnojilom kalijev amonnitrat (KAN), gnojenje z gnojilom apneni dušik, gnojenje s kombinacijo gnojil KAN + mleti apnenec, gnojenje s kombinacijo gnojil KAN + kompost in aktivatorjev tal PRP SOL + PRP EBV, nazadnje smo uporabili še kombinacijo gnojil KAN + kompost. Vsa obravnavanja smo izvedli v kombinaciji z dolgo in kratko rezjo. Pri dolgi rezi smo izrezali močne poganjke tik ob osnovi, pri kratki rezi smo pustili 3 cm dolge čepe. Dolga rez je v kombinaciji z gnojenjem z gnojili KAN + mleti apnenec pozitivno vplivala na število plodov 1. kakovostnega razreda in na bujnost rasti, medtem ko je kratka rez dala najboljše rezultate glede števila plodov 1. kakovostnega razreda v kombinaciji z gnojenjem z gnojili KAN + kompost. Na topno suho snov je imelo pozitiven vpliv obravnavanje, kjer smo kombinaciji gnojil KAN + kompost dodali še aktivatorje tal PRP SOL + PRP EBV, medtem ko je imela kombinacija gnojil KAN + mleti apnenec pozitiven vpliv na hitrost zorenja, vrednoteno preko škrobnega indeksa.
Keywords: jablana, 'Gala', gnojenje, rez, pridelek
Published: 29.09.2020; Views: 201; Downloads: 38
.pdf Full text (541,33 KB)

4.
Primernost uporabe dušikovih gnojil pri pridelavi soje
Alen Fujs, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V letu 2019 smo v okviru projekta Evropskega inovativnega partnerstva (EIP) z naslovom Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba na poljih Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) izvedli enoletni poljski poskus s sojo. Namen diplomskega dela je s poljskim poskusom s sorto ES MENTOR ugotoviti vpliv časa gnojenja in različnih količin mineralnega dušika na višino pridelka zrnja in surovih beljakovin ter določenih pomembnih agronomskih lastnosti soje. Dušik smo dodajali ob setvi in z dognojevanjem v odmerkih 0 kg N ha-1, 40 kg N ha-1, 80 kg N ha-1 in 120 kg N ha-1. Enoletni rezultati v danih pridelovalnih razmerah nakazujejo, da na pridelek soje in pridelek surovih beljakovin nista statistično značilno vplivala termin dodajanja dušika in odmerek. Vsebnost surovih beljakovin v suhi snovi zrnja je bila na gnojenih obravnavanjih statistično značilno manjša v primerjavi s kontrolo (434 g kg-1 zrnja). Najvišji odmerek, 120 kg N ha-1, dodan z dognojevanjem, je značilno povečal število stranskih vej (1,17), odmerek 80 kg N ha-1 pa višino prvega stroka (12,0 cm) na steblu soje. Višina rastlin v fazi BBCH 17/51 je bila pri gnojenih obravnavanjih v primerjavi s kontrolo enaka ali značilno nižja. Ostanki mineralnega dušika v tleh po žetvi soje se med gnojenimi in negnojenimi obravnavanji niso značilno razlikovali. Rezultati enoletne raziskave so pokazali, da gnojenje soje z dušikom ni vplivalo na izboljšanje (večje vrednosti) pomembnih agronomskih lastnosti in ga ne moremo priporočiti kot upravičen ukrep pridelave.
Keywords: soja, dušik, gnojenje, pridelek
Published: 23.09.2020; Views: 203; Downloads: 66
.pdf Full text (1,58 MB)

5.
Preučevanje vplivov različnih načinov gnojenja na polično kakovost maline (rubus ideus l.) sorte 'himbo top' (rafzaqu)
Žan Voglar, 2020, master's thesis

Abstract: Za preučevanje vplivov različnih načinov gnojenja na polično kakovost malin je bil v letu 2019 izveden poljski poskus v nasadu malin sorte 'Himbo Top'. Uporabili smo tri vodotopna kristalinična gnojila (Solinure 20-20-20 + TE, Hakaphos Violeta 13-40-13, Novatec Solub 14-8-30), aplicirana v različnih fazah rasti preko fertirigacije, ter biostimulator Vitanica Si, apliciran foliarno ob vsakem gnojenju. Osnovno gnojenje je bilo opravljeno s peletiranim hlevskim gnojem (20 kg N/ha). Poskus je temeljil na štirih obravnavanjih: kontrola (20 kg N/ha – brez fertirigacije in namakanja), obravnavanje 2: standard (60,9 kg N/ha), obravnavanje 3: standard + 50 % mineralnega dušika 81,37 kg N/ha ter obravnavanje 4: standard + 50 % N ter biostimulator − 81,48 kg N/ha. V poskusu smo spremljali generativne parametre, kemijsko sestavo plodov ter njihovo polično kakovost. Večji odmerek dušika je imel za posledico večjo povprečno maso plodov, negativni vpliv na vsebnost topne suhe snovi ter spremembo okusa; hkrati večji odmerek dušika zmanjša polično kakovost plodov (vrednoteno preko izgube mase pridelka in pojava bolezni). Biostimulator (Si) ne prispeva k izboljšanju parametrov kakovosti, saj ne zajezi negativnega trenda izgube mase in volumna pridelka ter ne zajezi plesnenja plodov kot posledice uporabe večjih odmerkov dušika.
Keywords: maline, dušik, gnojenje, polična, kakovost.
Published: 04.09.2020; Views: 219; Downloads: 83
.pdf Full text (1,54 MB)

6.
Gnojenje z različnimi gnojili v nasadu jablan sorte 'Gala' po sajenju
Urška Bregar, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo v nasadu jablan sorte 'Gala' ugotavljali vpliv različnih sredstev, ki se uporabljajo v sadjarstvu za namen obnove tal pred replantacijo nasada jablan v kombinaciji s klasično dolgo in kratko rezjo. Poskus je potekal na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor in je vključeval sedem različnih obravnavanj: uporabo gnojila KAN, apnenega dušika, kombinacije gnojila KAN in mletega apnenca, kombinacije gnojila KAN, komposta, gnojil PRP EBV in PRP SOL, kombinacije gnojil KAN in gnojila Novovit frutta, kombinacije gnojil KAN in tropin oljne ogrščice ter kombinacije gnojila KAN in komposta. Najboljši vpliv na fiziološko stanje jablan, posajenih na izrojena tla, je bil dosežen z uporabo gnojila apneni dušik, za tem z gnojili KAN ter kombinacijo gnojila KAN in komposta. Omenjena gnojila so se dobro izkazala tudi pri vplivu na tvorbo socvetij, kjer se je najbolje izkazala kombinacija gnojil KAN in Novovit frutta, ki ji sledijo kombinacija gnojila KAN, komposta ter gnojil PRP EBV in PRP SOL.
Keywords: jablana, gnojenje, 'Gala', utrujena tla
Published: 26.06.2019; Views: 604; Downloads: 51
.pdf Full text (611,70 KB)

7.
VPLIV OBREMENITVE IN FOLIARNEGA GNOJENJA S KALCIJEM NA NOTRANJO KAKOVOST PLODOV IN POVRATNO CVETENJE JABLAN SORTE 'ZLATI DELIŠES'
Vita Štefančič, 2018, master's thesis/paper

Abstract: V poskusnem nasadu v okolici naselja Ivanjkovci smo v letu 2016 in 2017 raziskovali vpliv obremenitve (št. plodov na cm2 debla) in dodatnega foliarnega gnojenja s kalcijevim in z dušikovim pripravkom na vegetativne in generativne parametre (pridelek na drevo, št. plodov, povprečna masa ploda), kakovost plodov ob pobiranju (Streifov indeks zrelosti, suho snov, škrobni indeks, trdoto mesa plodov), mineralno sestavo plodov (koncentracijo Mg, Ca in K), pojav grenke pegavosti in vpliva na povratno cvetenje. V poskus je bilo vključenih sedem obravnavanj s štirimi ponovitvami. Obravnavanja so bila nizka, srednja in visoka obremenitev, foliarno gnojene s kalcijem in z dušikom, ter nizka, srednja, visoka in standard, ki niso bile foliarno gnojene s kalcijem in z dušikom. Glavne ugotovitve poskusa so, da se s povečanjem obremenitve veča količina pridelka in manjša povprečna masa plodov, vendar je pri visoki obremenitvi povprečna masa ploda še vedno zadostna primerno kakovost, ter da se s povečanjem obremenitve dreves zmanjša povratno cvetenje. Ugotovili smo tudi, da foliarno gnojenje s kalcijem in z dušikom ni imelo statistično značilnega vpliva na nobenega od spremljanih parametrov vegetativne rasti, generativnega razvoja in kakovosti pridelka.
Keywords: jablana, foliarno gnojenje s kalcijem, obremenitev, kakovost, grenka pegavost
Published: 30.11.2018; Views: 845; Downloads: 107
.pdf Full text (850,16 KB)

8.
Različni pristopi h gnojenju češenj z dušikom
Nina Planinc, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: V letu 2016 smo v sklopu projekta CRP 1409 – Tehnologije pridelave hrušk in češenj in v okviru diplomskega dela opravili poskus na šest let starem nasadu češenj (Prunus avium L.) sorte 'Summit', cepljenih na podlago Gisela 5. Izvedli smo poskus gnojenja češnjevih dreves z dušikovim gnojilom KAN ter spremljali vpliv časa in odmerka na rast in rodnost dreves ter na kakovost pridelka. Poskus je zajemal dva faktorja, in sicer je prvi faktor predstavljal odmerek dušika (80 oziroma 120 kg N/ha), drugi faktor pa je predstavljal čas aplikacije gnojila (spomladi, jeseni). Za izvedbo poskusa smo zajeli 4 obravnavanja; 1. obravnavanje, kjer smo skupno dodali 120 kg N/ha (prvič spomladi, neposredno po cvetenju, drugič in tretjič pa z enomesečnim zamikom), 2. obravnavanje, kjer smo prav tako skupno dodali 120 kg N/ha (prvič jeseni, drugič spomladi neposredno po cvetenju in tretjič en mesec po cvetenju), 3. obravnavanje, kjer smo skupno dodali 80 kg N/ha (prvič neposredno po cvetenju in drugič z enomesečnim zamikom) ter 4. obravnavanje, kjer smo skupno prav tako dodali 80 kg N/ha (prvič jeseni, drugič pa spomladi, neposredno po cvetenju). Različni odmerki dušika in čas aplikacije gnojila so statistično značilno vplivali na vsebnost suhe snovi v plodovih; manjši odmerek (80 kg N/ha) in čas aplikacije gnojila v jeseni sta povečala vsebnost suhe snovi v plodovih v primerjavi z večjimi odmerki in z aplikacijo gnojila le v spomladanskem času. Statistično značilne razlike so bile tudi pri merjenju priraščanja debel, in sicer so najbolj priraščala drevesa, kjer smo večji odmerek dušika (120 kg N/ha) dodali v jeseni in spomladi. Odmerek dušika in čas aplikacije nista vplivala na količino pridelka in poprečno maso plodov.
Keywords: češnja, gnojenje, dušik, pridelek
Published: 10.09.2018; Views: 511; Downloads: 67
.pdf Full text (1,67 MB)

9.
Povezava med vsebnostjo rastlinam dostopnega dušika v tleh in nitratov v listih hmelja (Humulus lupulus L.) pred drugim dognojevanjem in njun vpliv na pridelek
Klara Četina, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Gnojenje z dušikom (N) vpliva na količino in kakovost pridelka hmelja sorte Aurora. Namen je preveriti različne odmerke N v obliki KAN-a (27 %) za prvo dognojevanje (A sklop 0 kg N/ha, B sklop 25 kg N/ha, C sklop 50 kg N/ha, D sklop 75 in E sklop 100 kg N/ha) in njihov vpliv na vsebnost Nmin v tleh in nitratnega N v listih hmelja v času tik pred drugim dognojevanjem hmelja sorte Aurora. Po izvedenih analizah so za drugo dognojevanje dodani različni odmerki N (0, 25, 50, 75, in 100 kg N/ha) v vseh sklopih, za tretje dognojevanje pa je odmerek N enak za vse parcele (50 kg N/ha). V obdobju tehnološke zrelosti je izvrednoten pridelek storžkov in analizirana vsebnost nitratov ter vsebnost alfa-kislin v storžkih. Rezultati kažejo pozitivne trende korelacijskih povezav med Nmin v tleh in vsebnostjo nitrata v listih hmelja pred drugim dognojevanjem. V poskusnih razmerah pa Nmin v tleh in vsebnost nitratov v listih hmelja pred drugim dognojevanjem ne kaže vpliva na pridelek storžkov. Obstaja pa tudi šibka povezava med skupno količino dodanega dušika v treh odmerkih in količino pridelka.
Keywords: gnojenje, dušik, hmelj, pridelek, Nmin, nitrati
Published: 18.06.2018; Views: 755; Downloads: 78
.pdf Full text (1,26 MB)

10.
Gnojenje z različnimi odmerki dušika v ekološkem nasadu jablan (Malus domestica B.) sorte 'Topaz'
Luka Pavlič, 2018, master's thesis/paper

Abstract: Namen raziskave, ki smo jo leta 2015 in 2016 opravili na ekološki kmetiji Pavlič je bilo proučiti vpliv peletiranega organskega dušikovega gnojila na vegetativno rast, generativni razvoj ter parametre zrelosti plodov jablan sorte 'Topaz', ki so bila v četrti in peti rastni dobi. Drevesa smo spomladi leta 2015 in 2016 ročno pognojili z 0 kg N/ha, 40 kg N/ha, 70 kg N/ha ali 120 kg N/ha ter opravili klasično zimsko rez. Rezultati raziskave so pokazali, da je odmerek dušika 120 kg N/ha v primerjavi z odmerkom 0 kg N/ha v obeh letih poskusa statistično značilno povečal povprečno dolžino enoletnih poganjkov in prirast obsega debla. Število socvetij se leta 2015 med obravnavanji ni razlikovalo, v letu 2016 je bilo pri gnojenju s 120 kg N/ha (62 socvetij/drevo) statistično značilno večje, kot pri negnojenih drevesih (48 socvetij/drevo). Rezultati (leta 2015) so pri drevesih, ki so bila pognojena s 40 kg N/ha pokazali statistično značilno najvišjo gostoto pridelka (4,98 plodov/cm2 preseka debla), pri gnojenju 120 kg N/ha smo izmerili največje število plodov na drevo (6,45 plodov/drevo). Pri prvem in drugem vzorčenju plodov za zrelostni test je bila trdota mesa plodov najvišja pri gnojenju z odmerkom 120 kg N/ha.
Keywords: dušik, jablana, ekološka pridelava, gnojenje
Published: 04.04.2018; Views: 752; Downloads: 105
.pdf Full text (1,32 MB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica