| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
GENEZA GLOBALNE FINANČNE KRIZE IN ANALIZA MOŽNIH UKREPOV ZA NJENO UBLAŽITEV
Alenka Kroflič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Globalna finančna kriza dobiva vedno nove potrditve in nove razsežnosti. Slika svetovne krize postaja iz dneva v dan vedno bolj jasna, kombinacija slabih novic vse bolj dramatična. Finančna kriza se je z ozkega področja slabih hipotekarnih posojil razširila na druge finančne trge in banke po vsem svetu. Kriza, ki se je začela v Ameriki s pokom nepremičninskega balona, se je v zelo kratkem času razširila in okužila ves svet. Nezaupanje je veliko in kriza bančnega sistema je izjemna. Za rešitev globalne finančne krize so potrebni globalni ukrepi. Glavno vlogo pri uveljavljanju ukrepov imajo predvsem vlade in centralne banke, ki sprejemajo načrte za ponovno oživitev gospodarstva. Najbolj prizadeta panoga v trenutni recesiji je prav gotovo avtomobilska industrija. Z analizo podatkov, se v diplomski nalogi osredotočam predvsem na ZDA, EU in Slovenijo. Finančna recesija je sprožila neizprosen padec v prodaji avtomobilov, medtem ko so zaostreni posojilni pogoji upočasnili financiranje dnevnih nalog proizvajalcev avtomobilov. Srečujoč z velikimi problemi, veliko proizvajalcev avtomobilov manjša proizvodnjo in krči zaposlenost.
Keywords: globalna finančna kriza, hipotekarna posojila, finančni trg, pok nepremičninskega balona, nezaupanje, ukrepi, oživitev gospodarstva, avtomobilska industrija, recesija
Published: 17.02.2010; Views: 2171; Downloads: 487
.pdf Full text (435,54 KB)

2.
VPLIV GLOBALNE FINANČNE KRIZE NA BORZNE TRGE PO SVETU
Jure Lisica, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Danes se je iz nepremičninske krize v ZDA razvila globalna finančna kriza, le-ta pa poglablja gospodarsko recesijo kar v gospodarsko krizo, le da se večina ljudi tega še ne zaveda. Ob koncu leta 2007 so vodilni evropski in svetovni borzni indeksi dosegli vrhove. Po objavi negativnih informacij finančnega sektorja je sledil strm upad vrednosti vseh borznih indeksov. Za umiritev posledic finančne krize je posredovala ameriška centralna banka z zniževanjem ključne obrestne mere, čemur so sledile centralne banke vseh pomembnih svetovnih gospodarstev. Z objavo stečaja ene izmed največjih investicijskih bank Lehman Brothers v sredini septembra se je začela ponovna polomija na svetovnih borzah. Svetovni borzni indeksi so tako zabeležili ekstremne enodnevne padce. Ob koncu septembra so v Ameriki objavili program reševanja finančne krize, vreden kar 700 milijard dolarjev. Večina svetovnih indeksov je v enem letu v povprečju izgubila 40 odstotkov svoje vrednosti. Nivoji izrped enega leta se nam danes zdijo kakor pravljica. Združene države Amerike, kjer je epicenter krize, so v središču težke recesije, ki se odraža v zastoju na posojilnem trgu, strmem padcu cen nepremičnin in delnic ter visoki negotovosti. Vse članice evrskega področja beležijo negativno stopnjo rasti, hkrati pa je prišlo do povečanja brezposelnosti, posojilnega krča, odpisov bank itd. Težko in negotovo obdobje, v katerem se nahajamo, zahteva učinkovite ukrepe tako na finančni kot na makroekonomski strani. Na slovenskem borznem trgu se je odziv na svetovno krizo kazal z zamikom. To pomeni, da je bil prvi upad tečajev zabeležen proti koncu januarja 2008. Ob primerjavi Slovenije z ostalimi razvitimi trgi lahko rečemo, da tečaji odražajo relativno slabo likvidnost slovenskega trga. Dogodki, ki so se vrstili v drugi polovici leta 2008, kot so stečaj Lehman Brothers, prenosi številnih finančnih družb pod državno okrilje, paketi državnih pomoči, prenos finančne krize v realni sektor ipd., so za vse vlagatelje predstavljali veliko oviro pri novih vlaganjih v finančne instrumente, saj se je tržno tveganje zelo izredno povečalo. Ali smo že dosegli dno krize, kdaj se bo kriza končala in kakšne bodo posledice lahko le ugibamo. Sedaj svetovno gospodarstvo čaka naporna pot vzpostavljanja novega ravnovesja, predvsem pa novega finančnega reda, večje transparentnosti in bolj poostrenega nadzora na vseh področjih.
Keywords: trg vrednostnih papirjev, borzni indeks, delnica, borzni zlom, globalna finančna kriza, recesija.
Published: 27.11.2009; Views: 2296; Downloads: 411
.pdf Full text (494,79 KB)

3.
POMEN VZAJEMNIH SKLADOV V ČASU RECESIJE
Igor Mrkela, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Varčevanje v vzajemnih skladih je v ekonomsko najrazvitejših državah sveta ena najpomembnejših oblik dolgoročnega varčevanja prebivalstva že več desetletij. Predmet diplomske naloge je prikazati pomen vzajemnih skladov v času svetovne recesije gospodarstva. Vzajemni skladi so postali vedno bolj priljubljena naložba denarnih sredstev fizičnih oseb. Cilj diplomske naloge je predstaviti pomen vzajemnih skladov v času recesije. Pri temu pa še predstaviti višino donosa v vzajemne sklade, ki je za vlagatelje zelo pomemben. Najprej so razloženi osnovni pojmi o vzajemnih skladih in kakšne vrste vzajemnih skladov poznamo. Diplomsko delo vsebuje prikaz višine donosa iz letnih poročil družb za upravljanje: PRO banka, Medvešček Pušnik in Primorski skladi. V raziskovalnem delu je narejena primerjava donosov posameznih evropskih - slovenskih in ameriških vzajemnih skladov. Rezultati analize so grafično predstavljeni in komentirani. Ugotovili smo, da so naložbe v vzajemne sklade vedno bolj zanimive, predvsem zato, ker ob relativno visoki varnosti ponujajo tudi višje donose. Namenjene pa so vsem tistim, ki nimajo dovolj časa ali znanja, da bi sami trgovali z vrednostnimi papirji. Iz tega razloga so tu upravljalci vzajemnih skladov, ki skrbijo, da so naložbe varne in da kljub nihanju vrednosti delnic ne izgubljajo na vrednosti. Ugotovljeno je, da donos v preteklosti ni garancija za donos v prihodnosti!
Keywords: vzajemni sklad, globalna finančna kriza, gospodarska recesija, donos, vrednostni papirji.
Published: 16.05.2011; Views: 1269; Downloads: 109
.pdf Full text (365,65 KB)

4.
PRILAGODITVE REVIZIJSKEGA POROČANJA V ČASU GLOBALNE FINANČNE KRIZE
Anja Hojs, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Globalna finančna kriza in njeno nejasno ekonomsko okolje soočata revizorsko stroko s tveganimi in negotovimi izzivi. Globalna finančna kriza je oslabila ekonomsko rast in s tem vplivala na zvišanje negotovosti poslovnih tveganj, kar se odraža v razkritju nepravilnih poslovanj podjetij. Vse te negotovosti naj bi se poznale pri revizijskih mnenjih. Od revizorjev se pričakuje, da bodo upravičili zaupanje vlagateljev, saj ta znanost zagotavlja zunanjo in objektivno mnenje. Revizijsko mnenje je tako zagotovilo vsem, ki imajo interes finančnega vlaganja v podjetja. Revizorji tako v času globalne finančne krize igrajo veliko vlogo, ki jim v času pred krizo morda ni bila pripisana. Morda sta ravno zaradi tega bila zakonodaja revidiranja in kodeks poklicne etike (v katerem so napisana pravila in načela revizorjevega dela) preveč ohlapna in premalo natančna, da ne bi prihajalo do dilem, nejasnosti in prilagajanja po zakonskih luknjah. Prav v času globalne finančne krize je prišlo veliko takšnih primerov neetične prakse (podkupovanje, prilagajanje podatkov, prikrivanje podatkov, dvojna vloga revizijskih hiš …) revizorjev na dan. Zato je še kako pomembno, da je revizor stabilna oseba, ki ne podlega neetičnim skušnjavam, ki zna oceniti ljudi in lahko zato svoje delo opravlja resnično in pošteno. Te ugotovitve bi lahko prakticirali tudi v Sloveniji. Prilagajanje kriznim časom in usposabljanje revizorjev za krizno revidiranje bi lahko opozorilo vlagatelje in lastnike na pasti, ki bi se jim bilo moč izogniti. Zato menimo, da je nujno visoko usposobiti strokovno znanje revizorjev, tudi njihovo objektivnost, saj na podlagi te analize lahko sklepamo, da so med finančno krizo tako direktorji družb kot revizorji ugotovili, da je težko oceniti obstoj podjetij v prisotnosti negotovosti glede sposobnosti nadaljnjega refinanciranja. S poštenim in realnim ocenjevanjem družb in z dvigom verodostojnosti revizorjevih poročil bi se našlo več vlagateljev in investitorjev, ki bi pospeševali slovensko gospodarstvo, s tem pa bi se izboljšalo tudi socialno stanje ljudi in iz začaranega kroga globalne finančne krize bi stopili v svet stabilnejše ekonomske ureditve.
Keywords: globalna finančna kriza, revizorjevo mnenje, revizorjevo poročilo, primerjava med Avstralijo in Slovenijo
Published: 05.07.2012; Views: 1069; Downloads: 107
.pdf Full text (1,79 MB)

5.
ZUNAJBILANČNE AKTIVNOSTI BANK IN FINANČNA KRIZA
Nejc Strnad, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Bančni sistem je neprestano podvržen spremembam, ki s seboj nosijo številna tveganja za celotni bančni sistem. Glavno vodilo teh sprememb so finančne inovacije. Zunaj bilančne aktivnosti bank povezujemo z nastankom modernega bančništva. Moderno bančništvo je nastalo kot posledica finančnih inovacij, ki so v zelo veliki meri spremenila dogajanje v globalnem bančnem sistemu. Zunaj bilančne aktivnosti bank je precej širok pojem, ki ima svoje določene značilnosti. Zanj je značilno, da se generirani denarni prilivi ali odlivi ne pojavijo na bilanci stanja banke in, da za njihovo uporabo ni potrebno držati dodatnega kapitala. Nadalje lahko rečemo, da so zunaj bilančne aktivnosti v bančni sistem prinesle številne spremembe oz. negotovosti, ki jih je potrebno preučiti in najti načine kako se zaščititi pred njihovimi negativnimi zunanjimi učinki. Za pravilno delovanje bančnega sistema je odgovoren bančni regulator, ki postavlja pravila in dosledno preverja njihovo implementacijo in upoštevanje le teh. V ta namen je bil leta 1974 ustanovljen Baselski odbor za bančni nadzor (ang. Basel Committee on Banking Supervision, BCBS). BCBS je do tega trenutka izdal tri formalnopravno nezavezujoče kapitalske sporazume, katerih cilj je zagotavljati stabilnost mednarodnega bančnega sistema. S problematiko zunaj bilančnih aktivnosti bank se podrobneje ukvarja tretji kapitalski sporazum z imenom Basel Ш, ki poskuša v po krizni bančni sistem ponovno uvesti neko stabilnost in zaupanje. Danes zelo pereče vprašanje je, ali so zunaj bilančne aktivnosti bank povzročile najaktualnejšo globalno finančno krizo? Odgovor na to vprašanje je poskušalo najti veliko finančnih in tudi nefinančnih institucij. V tem besedilu bomo poskušali na to vprašanje odgovoriti s pomočjo raziskave, ki jo je opravil Nacionalni Inštitut Ekonomije in Socialnih Raziskav v Brunel-u. Njihove ugotovitve še ne predstavljajo dokončnega odgovora na prej zastavljeno vprašanje, so pa zagotovo korak v pravo smer.
Keywords: finančne inovacije, zunaj bilančne aktivnosti, BCBS, Basel Ш, globalna finančna kriza.
Published: 14.09.2015; Views: 535; Downloads: 66
.pdf Full text (860,63 KB)

6.
FINANČNE INOVACIJE V LUČI AKTUALNE FINANČNE KRIZE IN NJIHOV VPLIV NA POSLOVANJE BANK
Andrej Novak, 2013, master's thesis

Abstract: Zgodovina finančnih kriz v dvajsetem stoletju je dolga in pestra, prav tako tudi vzroki za njihov nastanek in načini za njihovo preprečevanje ter reševanje. Aktualno finančno krizo pogosto imenujemo tudi kriza drugorazrednih posojil, saj naj bi bile njen neposredni vzrok ravno težave v izpolnjevanju obveznosti drugorazrednih posojilojemalcev na ameriškem trgu. Vendar pa samo omenjeno dejstvo še ni moglo biti izključen vzrok za globalno krizo. Razvoj finančnega trga in novih finančnih produktov je namreč omogočil prenos kreditnega tveganja iz običajnih kreditnih institucij preko strukturiranih finančnih instrumentov na različne skupine investitorjev, tudi takšne, ki sicer ne bi prevzemali tovrstnih tveganj. Finančne inovacije lahko opredelimo kot novosti na finančnem področju, ki vključujejo tako nove finančne produkte kot tudi storitve oziroma procese značilne za napredne ekonomske sisteme. Značilno za moderne finančne inovacije je, da zraven ciljev kot je na primer povečanje donosnosti, bistveno vplivajo na odnos do tveganj tako na aktivni kot pasivni strani bilanc finančnih institucij. Banke kot eden izmed največjih igralcev na finančnem trgu so imele vodilno vlogo pri razvoju finančnih inovacij. Pri tem so zasledovale svoje interese kot so povečanje dobička, zmanjšanje izpostavljenosti tveganju, povečanje likvidnosti ali ustreznost regulatornih zahtevam. Namen naše raziskave je bil analizirati različne dejavnike poslovanja v ameriških bankah v obdobju od leta 2003 do leta 2011 in ugotoviti njihov vpliv na poslovanje bank iz vidika donosnosti in izpostavljenosti tveganju. Pri tem smo bili posebej pozorni na vpliv listinjenja kot ene izmed glavnih finančnih inovacij na donosnost in izpostavljenost tveganju bank ter vplivu finančne krize na poslovanje bank. V raziskavi smo kot vir podatkov uporabljali podatke iz Federal Deposit Insurance Corporation – FDIC. Za preverjanje postavljenih hipotez smo razvili in predstavili ekonometrični model s pomočjo katerega smo analizirali vpliv listinjenja na poslovanje bank. Raziskava je pokazala, da je vpliv listinjenja na donosnost pozitiven in da lahko sklepamo, da je povečevanje donosnosti bil eden glavnih ciljev uporabe listinjenja. Hkrati pa nam rezultati raziskave pokažejo, da se je izpostavljenost tveganju v bankah ob uporabi listinjenja povečala. Ekonometrični model nam je sicer pri analizi ostalih dejavnikov, ki vplivajo na poslovanje bank, dal rezultate, ki so bili pričakovani. To velja tudi za vpliv finančne krize, kjer se je pokazalo, da je vplivala na zmanjšanje donosnosti bank obenem pa tudi na zmanjšanje izpostavljenosti tveganju.
Keywords: Finančna kriza, deregulacija, globalna ekonomska neravnovesja, hipotekarna posojila, nepremičninski balon, bonitetne agencije, finančne inovacije, listinjenje, hipotekarna obveznica – MBS, zadolžnica zavarovana z dolgom - CDO, zamenjava kreditnega tveganja – CDS, bančni sistem v senci, ameriške banke, donosnost, izpostavljenost tveganju, regresijska analiza, metoda najmanjših kvadratov, Ramseyev Reset Test.
Published: 17.10.2013; Views: 1157; Downloads: 281
.pdf Full text (2,00 MB)

7.
GLOBALIZACIJA IN OKUŽBENE KRIZE
Jožica Podlesek, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Predstavljeno diplomsko delo izhaja iz problematike finančnih kriz, ki so v zadnjih desetletjih izjemno aktualne. Finančna kriza predstavlja skupek valutne, bančne in dolžniške krize. Razdelimo jih v tri generacije finančnih kriz. Raziskovanje je usmerjeno v raziskovanje problematike globalizacije in z njo povezanih finančnih kriz. Zaradi vse večje odprtosti gospodarstev so posebnega pomena okužbene krize, ki pomenijo prenos krize iz ene države ali regije v drugo. Namen diplomskega dela je predstaviti vplive globalizacije blagovnih in finančnih trgov ter prepletenost gospodarstev na nastanek kriz. Med drugim se osredotočimo tudi na stanje v Sloveniji in možnosti za omilitev krize. V sklepnem delu smo dokazali postavljeni hipotezi. Ugotovili smo, da globalizacija predstavlja enega izmed vzrokov za nastanek in razvoj okužbenih kriz, saj se z odpiranjem gospodarstev prenašajo ne le pozitivni, ampak tudi negativni učinki. Prav posebno mesto med okužbenimi krizami imajo male države, kot je tudi Slovenija, ki so še posebej odvisne od internacionalizacije gospodarstva in so s tem podvržene tudi okužbam iz drugih držav.
Keywords: globalizacija, finančna kriza, okužbena kriza, azijska kriza, globalna finančna kriza
Published: 19.10.2015; Views: 973; Downloads: 46
.pdf Full text (1,43 MB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica