1. Raba angleškega jezika v slovenskem radijskem svetu : diplomsko deloNeli Pernek, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Raba angleškega jezika v slovenskem radijskem svetu preučuje vpliv angleškega jezika in anglicizmov na besedišče moderatorjev na dveh slovenskih radijskih postajah. V sklopu raziskave smo analizirali pogovore in intervjuje z radijskimi voditelji ter preučevali prisotnost in pogostost angleških izrazov pri njihovem delu. Ugotovili smo, da globalizacija pomembno vpliva na uporabo angleškega jezika, kar se kaže v pogostem vključevanju anglicizmov v govoru. Ti vplivi so še posebej izraziti pri mladih moderatorjih, ki uporabljajo angleške izraze za izražanje trendov in sodobnega življenjskega sloga.
Keywords: mediji, radijske postaje, vpliv angleščine, slovensko okolje, globalizacija
Published in DKUM: 10.02.2025; Views: 1; Downloads: 16
 Full text (908,13 KB) |
2. Pomen Finskega trga za gospodarstvo SlovenijeKlara Popović, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali značilnosti mednarodne trgovine in njen vpliv na gospodarstvo. Današnji časi zaradi prepletenosti in kompleksnosti poslovanja, zahtevajo od držav sodelovanje, partnerske odnose in zavezništva. V tem obdobju si nobena država, nobeno gospodarstvo ne more privoščiti samozadostnosti ali neke oblike izolacije, saj ne bi preživelo. Poudarjanje pojmov kot so svetovno gospodarstvo, svetovni trgi in globalizacija, nakazuje prepletenost držav.
Magistrsko delo smo začeli z opredelitvijo nastanka in razvoja mednarodne trgovine. Mednarodno poslovanje opredelimo kot družbeno-politično pogojen proces izmenjave, ki vključuje dve ali več držav in dva ali več družbenih akterjev, katerih komercialno motiviran namen je bodisi zadovoljiti nepopolno zadovoljene nacionalne izmenjave bodisi hkrati ustvariti in zadovoljiti nacionalne izmenjave.
Mednarodno poslovanje je neposredno povezano tudi z globalizacijo. Globalizacija je večplasten pojav in vsak njen vidik lahko različno učinkuje na ekonomske kazalnike. Pojavlja se kot del velikega števila gospodarskih, tehničnih, socialnih, pravnih in političnih sprememb, ki se medsebojno prepletajo in se vračajo, zato je učinke globalizacije težko ločiti.
Nadalje smo se osredinili na gospodarstvi izbranih držav, in sicer Slovenije in Finske. Opredelili, opisali in analizirali smo značilnosti gospodarstev obeh držav. Pri tem smo upoštevali značilnosti makroekonomskega poslovnega in investicijskega okolja. S tem smo pridobili konkretnejši vpogled v značilnosti gospodarstev in njihovo delovanje. Osredinili smo se na mednarodno aktivnost obeh držav in opredelitev glavnih trgovskih partneric. Ugotovili smo, da so največji trgovski partnerji Slovenije Avstrija, Luksemburg, Švica, Hrvaška in Nemčija. Največji vlagatelji na Finskem pa so bližnje države Švedska, Nizozemska, Luksemburg in Norveška. Slovenija je za Finsko po pomembnosti. šele na 46.mestu.
V tretjem delu smo opredelili gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Finsko. Predstavili smo splošne politične in gospodarske odnose med državama ter meddržavne sporazume. Ker sta obe državi v Evropski uniji, je njuno poslovanje v večinski meri določeno v njen, predvsem kadar gre za sporazume in podpise pogodb. Podrobneje smo predstavili blagovno menjavo za obdobje 2018—2023 ter analizirali uvoz in izvoz po panogah. Ugotovili smo, da je slovenski izvoz na Finsko večji, kot slovenski uvoz iz Finske. Predstavili smo tudi možnosti razvoja sodelovanja in razširitev partnerstva med državama. Izdelki z največjim izvoznim potencialom iz Slovenije na Finsko so zdravila za prodajo na drobno, motorna vozila za prevoz manj kot deset oseb in električna energija.
V empiričnem delu magistrskega dela smo uporabili analitični pristop. Po metodi deskripcije smo analizirali posamezne gospodarske kazalnike (bruto domači proizvod, uvoz, izvoz, brezposelnost, neposredne tuje naložbe in inflacijo) za obdobje 2008—2022. S korelacijsko in z regresijsko analizo smo ugotovili pozitivno povezanost med določenimi gospodarskimi kazalniki Slovenije in Finske.
Keywords: mednarodna trgovina, globalizacija, blagovna menjava, uvoz, izvoz, Slovenija, Finska
Published in DKUM: 21.01.2025; Views: 0; Downloads: 12
Full text (3,11 MB) |
3. Globalizacija in prihodnost kadrovske funkcije v slovenskem okoljuMarjetka Lucija Prelog, 2024, master's thesis Abstract: magistrske naloge z naslovom Globalizacija in prihodnost kadrovske funkcije v slovenskem okolju obravnava vpliv globalizacije na upravljanje človeških virov v slovenskih podjetjih. Naloga raziskuje, kako globalni trendi in tehnološki napredek oblikujejo kadrovske prakse ter kakšne izzive to predstavlja za slovenske organizacije. Namen raziskave je analizirati vpliv globalizacije na kadrovsko funkcijo, prepoznati glavne izzive pri implementaciji globalnih praks in predlagati rešitve za prilagoditev tem spremembam.
V teoretičnem delu naloga pojasnjuje ključne pojme globalizacije, njen zgodovinski razvoj in vpliv na svetovno gospodarstvo. Obravnava tudi razvoj in vlogo kadrovske funkcije v sodobnih organizacijah ter spremembe, ki jih prinašata globalizacija in tehnološki napredek. Poseben poudarek je na izzivih, kot so iskanje in zadrževanje talentov, prilagajanje multikulturnim delovnim okoljem in implementacija digitalnih orodij v kadrovske procese.
Raziskovalni del temelji na kvalitativni analizi, ki vključuje intervjuje s petimi slovenskimi kadrovskimi strokovnjaki. Namen teh intervjujev je bil pridobiti vpogled v aktualne prakse in izzive, s katerimi se soočajo slovenska podjetja. Ugotovljeno je, da globalizacija povečuje potrebe po fleksibilnih delovnih pogojih, raznolikosti v kadrih in uporabi digitalnih rešitev. Vendar pa so slovenska podjetja omejena z dostopom do naprednih kadrovskih orodij in s težavami pri prilagajanju globalnih praks lokalnim razmeram.
Zaključek naloge poudarja pomen prilagoditve globalnih trendov lokalnim specifikam ter potrebo po stalnem izobraževanju kadrovskih strokovnjakov. Med priporočili so uvedba prilagodljivih delovnih pogojev, večja vlaganja v razvoj digitalnih kompetenc zaposlenih in večja usmerjenost v strateško kadrovsko načrtovanje. Globalizacija predstavlja izziv, vendar hkrati ponuja priložnosti za razvoj bolj konkurenčnih in inovativnih kadrovskih praks v Sloveniji.
Keywords: globalizacija, kadrovska funkcija, tveganja, tehnološki napredek, slovenska podjetja
Published in DKUM: 20.11.2024; Views: 0; Downloads: 13
Full text (1,65 MB) |
4. Pomen medkulturnih razlik in različnih gospodarskih sistemov pri družbeno odgovorni naravnanosti podjetij po svetuMonika Rožanc, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali vpliv kulturnih razlik in različnih gospodarskih ureditev na družbeno odgovorno poslovanje podjetij po svetu. Glavni cilj raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri medkulturne razlike in gospodarski sistemi vplivajo na družbeno odgovornost podjetij. Rezultati analiz treh geografskih področij – Severne Amerike, Evrope in Japonske – so pokazali, da so v poslovnem svetu opazne pomembne razlike v izražanju družbene odgovornosti podjetij glede na kulturno in gospodarsko okolje. Ugotovljeno je bilo, da podjetja, ki izražajo visoko stopnjo družbene odgovornosti, lažje obvladujejo krize, kot je bila koronakriza. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je ustvarjanje dobička še vedno ena izmed prioritet podjetij, na katero ne gledajo z vidika družbene odgovornosti, temveč še vedno pretežno z gospodarskega in ekonomskega vidika. Raziskava poziva k nadaljnjim analizam in prizadevanju za povišanje stopnje družbene odgovornosti podjetij po svetu.
Keywords: medkulturne razlike, družbena odgovornost podjetja, trajnost, obvladovanje kriz, globalizacija.
Published in DKUM: 10.10.2024; Views: 0; Downloads: 13
Full text (1,05 MB) |
5. Grožnja deglobalizacije in nova industrijska politikaPeter Vuk, 2024, undergraduate thesis Abstract: Procesi gospodarskega in političnega sodelovanja po drugi svetovni vojni so spodbujali gospodarsko rast in stabilnost z zmanjšanjem trgovinskih ovir in povečanim dostopom do tujih trgov, izboljšali življenjski standard in blaginjo prebivalstva ter ob tem omogočali bolj usklajeno (so)delovanje pri reševanju globalnih izzivov. Po svetovni finančni krizi v letu 2008 se nakazuje trend, da se procesi globalizacije upočasnjujejo oziroma se pomikajo v smeri deglobalizacije. Med velikimi svetovnimi gospodarstvi oziroma gospodarskimi bloki se pojavljajo vse večje geopolitične napetosti. Ob tem se svetovna gospodarstva soočajo tudi z izzivi, kot so upadanje deleža delovnih mest v predelovalni dejavnosti, negativni vplivi podnebnih sprememb, ekonomska neenakost in vzpon nacionalizma ter populizma. Kot enega izmed možnih odgovorov na te izzive se pogosto omenja industrijsko politiko. Številne raziskave ugotavljajo, da se instrumenti industrijske politike vse pogosteje uporabljajo in da je po pandemiji koronavirusne bolezni prišlo do pomembnega preobrata v izvajanju industrijske politike, zlasti z uvedbo ameriškega Zakona o zmanjšanju inflacije ter Zakona o čipih in znanosti. Empirične študije kažejo, da industrijske politike niso vedno učinkovite. Pri tem se kot učinkoviti zelo pogosto izkažejo ukrepi, ki so namenjeni spodbujanju aktivnosti raziskav in razvoja.
Keywords: mednarodno gospodarstvo, industrijska politika, globalizacija, deglobalizacija, geopolitika
Published in DKUM: 01.10.2024; Views: 0; Downloads: 51
Full text (1,75 MB) |
6. Specifičnosti dohodkovne neenakosti v skupini izbranih evropskih državSimon Matej Podgoršek, 2024, master's thesis Abstract: Magistrska naloga z naslovom Specifičnosti dohodkovne neenakosti v skupini izbranih evropskih držav, obravnava temo dohodkovne neenakosti v obdobju od leta 2000 do leta 2019. V delu obravnavamo empirično literaturo in izvedemo zgodovinski pregled dohodkovne neenakosti, kar je prispevalo k boljšemu razumevanju tega pojava. Naloga se osredotoča na opredelitev dohodkovne neenakosti, analizo različnih kazalnikov dohodkovne neenakosti ter predstavitev dejavnikov, ki pomembno vplivajo na to neenakost, kot so globalizacija, tehnološke spremembe, prerazdelitev dohodka in demografske značilnosti prebivalstva, pri čemer se osredotočimo na udeležbo na trgu dela ter izobrazbo. Delo prav tako obravnava vpliv dohodkovne neenakosti na gospodarsko rast in razvoj. Za predstavitev dohodkovne neenakosti, v izbranih evropskih državah, smo uporabili Ginijev koeficient, kvintilno razmerje in Palma razmerje. Empirična analiza dejavnikov dohodkovne neenakosti je vključevala uporabo Ginijevega koeficienta kot odvisne spremenljivke. V nalogi smo prišli do sklepa, da kljub prizadevanju držav, da bi zmanjšale dohodkovno neenakost, ta še vedno ostaja visoka in se je skozi naše opazovano obdobje, v mnogih državah, celo povečala.
Keywords: Dohodkovna neenakost, Ginijev koeficient, globalizacija, gospodarska rast, ekonometrična analiza
Published in DKUM: 18.07.2024; Views: 211; Downloads: 52
Full text (2,61 MB) |
7. |
8. |
9. Ravnanje z okoljem v potrošniški dobi - od proizvodnje do uporabnika : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAna Petrovič, 2023, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na problematiko življenja v potrošniško naravnani družbi. Velika globalna podjetja potrošnikom sledijo prek statistik in jim »vsiljujejo« različne izdelke z omejenim rokom trajanja, zato potrošniki posledično kopičijo velike količine odpadkov. Človeštvo se sooča s posledicami prekomernega odlaganja in sežiganja odpadkov, prekomernega izčrpavanja naravnih virov in izsekavanja gozdov, zastrupljanja živali, vode in zemlje z uporabo nevarnih pesticidov, pri čemer vsa ravnanja vplivajo na naše zdravje. Ekološka kriminologija proučuje in raziskuje ravnanja, ki povzročajo propadanje okolja, ga ogrožajo in kršijo okoljevarstveno zakonodajo ter ukrepe, zato ima ekološka kriminologija pomembno vlogo pri odkrivanju in preprečevanju ekološke kriminalitete. Različna podjetja ter korporacije, država in posamezniki smo vsi storilci, pa tudi žrtve ekološke kriminalitete, saj smo ljudje ogroženi neposredno prek okolja ali poleg okolja. Globalizacija v okviru mednarodnega trgovanja in razvoj tehnologije pomembno vplivata na razvoj človeštva, vendar za seboj puščata sledi gospodarskih, političnih in kulturnih interesov, ki povzročajo zastoje za pravočasno odzivanje in odkrivanje tovrstnih problemov. Posledice onesnaževanja okolja in izkoriščanja naravnih virov se kažejo na različnih področjih našega življenja. Spremeniti bo treba osnovne potrošne navade in s tem vplivati na proizvajalce, izvajalce, oblikovalce in distributerje. Zaradi tega bi bilo treba takšna podjetja na poti uvajanja okolju prijaznejših strategij v veliki meri na nacionalni in mednarodni ravni podpirati, da bi tudi njihove proizvodne in dobavne verige imele zadosten nadzor nad uporabo virov in količino proizvajanja različnih proizvodov na račun narave.
Keywords: ekološka kriminaliteta, globalizacija, proizvodnja, potrošniki, varovanje okolja, diplomske naloge
Published in DKUM: 07.12.2023; Views: 517; Downloads: 63
Full text (1,30 MB) |
10. Nezakonite migracije v Sloveniji v zadnjem desetletju : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAlmir Šiljegović, 2023, undergraduate thesis Abstract: Že od samih začetkov je bil človek nomad in je zaradi potrebe po preživetju spreminjal svoja bivališča. Migriral je zaradi potrebe po hrani, vodi, varnosti ali pa je preprosto rad raziskoval. Nezakonite migracije se nanašajo na gibanje ljudi preko državnih meja brez ustreznih dovoljenj ali dokumentacije, ki jih zahteva ciljna država. Tako predstavljajo zapleteno in večplastno vprašanje, ki predstavlja velike izzive in priložnosti z različnih vidikov. Z vidika nacionalne varnosti lahko nezakonite migracije predstavljajo grožnjo varnosti držav, hkrati pa ponujajo priložnosti za izboljšanje varnosti meja in mednarodnega sodelovanja. Končno je mednarodno sodelovanje bistvenega pomena za učinkovito obvladovanje nezakonitih migracij, vendar je to lahko izziv zaradi nasprotujočih si interesov in omejenih virov. Reševanje nezakonitih migracij zahteva usklajen in uravnotežen pristop, ki upošteva zapleteno medsebojno delovanje teh različnih dejavnikov. V zadnjem desetletju je na mednarodni ravni in posledično tudi v Republiki Sloveniji zaznati hitro rastoče nezakonite migracije kot varnostni izziv, s katerimi je povezano veliko število drugih oblik organiziranega kriminala.
Keywords: nezakonite migracije, schengenski prostor, Republika Slovenija, globalizacija, diplomske naloge
Published in DKUM: 07.12.2023; Views: 534; Downloads: 76
Full text (1,30 MB) |
