| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 199
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
GLOBALIZACIJA, ŠKODLJIVA DAVČNA KONKURENCA IN GLOBALNA FINANČNA KRIZA
Mina Pernat, 2015, master's thesis

Abstract: Globalizacija in prosti pretok kapitala spodbujata davčno konkurenco med državami. Večina ekonomistov podpira globalizacijo. Za države pa je težje ohranjati visoke davčne stopnje, če želijo ostati konkurenčne. S tem, ko postajata kapital in delovna sila bolj mobilna, se mednarodna davčna konkurenca povečuje. Številne države so se odzvale na globalizacijo z znižanjem davkov za privabljanje tujih naložb in spodbujanje rasti. Davčna stopnja davka od dohodka pravnih oseb se je od leta 1995 do leta 2012 zniževala, kar je lahko posledica davčne konkurence. Zniževanje davkov in druge davčne ugodnosti privabljajo tuje investitorje, istočasno pa znižujejo javnofinančne prihodke. Davčna konkurenca ima kakor vsaka oblika konkurence tako pozitivne kot negativne učinke. Negativni učinki se kažejo v izkrivljanju pretoka kapitala, pozitivni učinki pa v gospodarski rasti. Zaradi negativnih učinkov škodljive davčne konkurence sta se OECD in EU usmerili k vzpostavljanju iniciativ omejevanja škodljive davčne konkurence.
Keywords: davčna konkurenca, škodljiva davčna konkurenca, globalizacija, davek od dohodka pravnih oseb, finančna kriza
Published: 18.03.2021; Views: 22; Downloads: 5
.pdf Full text (1,33 MB)

2.
Uporaba mehke moči v mednarodnih odnosih - analiza primera Čila in Irana
Maja Nikolovska, 2020, master's thesis

Abstract: Danes se večina držav ne glede na svojo velikost, moč, vpliv in ostale atribute zaveda, da izolacija, prisilna ali prostovoljna, ni niti vrlina niti prednost. Skupno delovanje in sodelovanje sta postala oznaki nove dobe. Jedrsko orožje in razprava o neširjenju orožja ostajata še naprej med najpomembnejšimi vprašanji v mednarodnih odnosih. Za nas bo pomembno predstaviti Celostni načrt o skupnih ukrepih oziroma Iransko jedrsko pogodbo in predložiti potencialne rešitve trenutno zelo napetega in negativnega odnosa med Iranom in ZDA. Ob pregledu iranske zgodovine in najpomembnejših dogodkov pred Islamsko revolucijo leta 1979 in po njej se bomo potrudili pojasniti naravo odnosa med tema dvema državama in njegovo precej hitro spreminjajočo se smer – od zelo prijateljskega in naklonjenega k zahodnemu vplivu do skrajno neprijateljskega odnosa in politike nezaupanja Zahodu ter preprečevanja njegovega vmešavanja, ne samo v Iranu, temveč na celotnem območju. Iransko-iraška vojna in vprašanje o izraelskem jedrskem orožju nam bosta dala širšo sliko o odnosih med močnimi državami na Bližnjem vzhodu ter jasnejšo predstavo o tem, od kod izvira nezaupanje Irana do zunanjega vpliva. Na primeru Čila bomo videli popolnoma drug rezultat uporabe mehke moči. Začeli bomo z Monroejevo doktrino, s pomočjo katere bomo poiskali korenine ameriške zunanje politike do vseh držav, še posebej do držav Latinske Amerike. Teorija neoliberalizma nam bo pomagala razjasniti razvoj politike v Čilu in nam služila za razlago ključnih dogodkov v času vojaškega režima. Razlaga čilske zgodovine bo pojasnila tudi vprašanje zakaj je bil Čile 'lažji' cilj za ameriško zunanjo politiko v primerjavi z Iranom, kjer vidimo popolnoma drugačen način poskusa vpeljevanja mehke moči.
Keywords: magistrska dela, globalizacija, jedrsko orožje, mehka moč, neoliberalizem, mednarodni odnosi
Published: 18.01.2021; Views: 94; Downloads: 24
.pdf Full text (1,14 MB)

3.
Razmerje med ekonomsko močjo in političnim vplivom globalnih korporacij
Gašper Krklec, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Velike korporacije imajo pri doseganju zadanih ciljev ne le ekonomske, konkurenčne prednosti, ki izhajajo iz ekonomij obsega, monopolnih položajev, globalnih omrežij in lastništva nad redkimi viri, ampak tudi prednosti iz naslova državnih subvencij, večje verjetnosti davčnih in regulativnih olajšav in verjetnosti prejema državnih pogodb. Ugotavljamo, da se tržna koncentracija v zadnjih dveh desetletjih tendenčno povečuje v večini gospodarskih sektorjev, kar ima neposredni vpliv na podjetniško dinamiko, tržno moč največjih globalnih korporacij in povečano dohodkovno neenakost. Ekonomska moč, ki jo generirajo največje korporacije, ima neposredni vpliv tudi na obseg političnih aktivnosti znotraj korporacij, s katerimi si korporativni velikani dodatno podredijo poslovno okolje, v katerem operirajo. Tako se po Zingalesu (2017) sklene začaran krog, v katerem se denar uporablja za pridobivanje politične moči, politična moč pa za povratno množenje ekonomske moči. Zaradi vedno večjega vpliva, ki ga imajo globalne korporacije na mednarodni ravni in v sami spletni sferi, je ohranjanje odprtega, konkurenčnega okolja ključno.
Keywords: globalizacija, korporacije, lobiranje, tržna koncentracija, tehnologija
Published: 02.12.2020; Views: 74; Downloads: 26
.pdf Full text (937,99 KB)

4.
Vloga multinacionalk v globalnem prostoru
Timotej Kreitner, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V svojem diplomskem delu obravnavam vlogo multinacionalnih podjetij (v nadaljevanju MNP) v globalnem prostoru. Proces globalizacije je skupaj s tehnološkim, informacijskim in komunikacijskim napredkom ustvaril globalni ekonomski trg, na katerem ključno vlogo odigrajo MNP. S svojo prisotnostjo vplivajo na tuja in domača gospodarstva držav po svetu. Kot indikator vloge MNP v globalnem prostoru in na države gostiteljice sem izbral vhodne tuje neposredne investicije (v nadaljevanju TNI), saj nam nudijo vsaj delni vpogled v delovanje MNP v državah gostiteljicah. Cilj diplomskega dela je bil primerjati vpliv vhodnih TNI na odstotek BDP-ja izbranih držav gostiteljic (Združeno kraljestvo, ZDA, Japonska). MNP so s pomočjo vhodnih TNI med leti 2005 in 2019 Združenemu kraljestvu prispevala 3,51-odstotno povprečno letno rast BDP-ja, v ZDA 1,57 % BDP-ja, na Japonskem pa 0,16 % BDP-ja. Vhodne TNI najbolj pomembno prispevajo k povprečni rasti odstotka BDP-ja na leto v Združenem kraljestvu, sledi ZDA in nato Japonska.
Keywords: globalizacija, svetovna trgovina, multinacionalna podjetja, vstop na tuje trge, tuje neposredne investicije
Published: 24.11.2020; Views: 120; Downloads: 23
.pdf Full text (690,39 KB)

5.
Specifičnosti inflacijskih gibanj v evroobmočju
Mihael Kodrič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Cenovna stabilnost je ena od ključnih sestavin gospodarske prosperitete. V evroobmočju je Evropska centralna banka tista, ki mora v obsegu svojega mandata srednjeročno ohranjati cenovno stabilnost blizu, ampak pod 2 %. V delu diplomskega projekta smo z analiziranjem obdobja od leta 1999 do leta 2019 našli glavne dejavnike dinamike inflacije v evroobmočju. Obdobje od leta 2012 do 2016 so zaznamovale izredno nizke inflacijske stopnje. Ugotovili smo, da je bilo v tem obdobju več dezinflacijskih dejavnikov, kot so padanje cen nafte, nizka pričakovanja o prihodnji inflaciji, manjše agregatno povpraševanje, padec cen blaga in storitev, uvoznih cen in cen industrijskih proizvajalcev ter nižja produktivnost. Na podlagi študija literature o učinku uvoza iz Kitajske smo ugotovili, da ima cenejši uvoz vpliv na nižanje stopnje inflacije. V evroobmočju je prav tako prisotno sorazmerno sinhronizirano gibanje inflacije z državami OECD.
Keywords: inflacija, evroobmočje, plače, globalizacija
Published: 24.11.2020; Views: 98; Downloads: 27
.pdf Full text (676,56 KB)

6.
Specifičnosti inflacijskih gibanj v skupini držav G7
Simon Matej Podgoršek, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Inflacija je pojav naraščanja splošne ravni cen. V zadnjih 30 letih smo priča konstantno nizkim stopnjam inflacije. Ocenjevanje in razumevanje inflacije je ključnega pomena pri oblikovanju in vodenju uspešne ekonomske politike. V tem delu obravnavamo teorijo o inflaciji in poglavitne dejavnike, ki vplivajo na inflacijsko gibanje. Prikažemo gospodarska in inflacijska gibanja držav članic G7 v obdobju od 1990 do 2019. Problem, ki ga predstavimo, je nenavadno nizka stopnja inflacije v zadnjem desetletju in nezmožnost monetarne politike, da bi ta problem razrešila. V delu pridemo do sklepa, da je ohranjanje stabilne inflacije ključnega pomena za gospodarski napredek držav. Dejavniki, kot so mednarodna trgovina, globalizacija, tehnološki napredek in plačna gibanja, pomembno krojijo dinamiko inflacije v skupini držav članic G7.
Keywords: Inflacija, gospodarska aktivnost, globalizacija, ekonomska politika, inflacijska pričakovanja.
Published: 23.11.2020; Views: 143; Downloads: 35
.pdf Full text (721,01 KB)

7.
Vrednotenje znanja na slovenskih šolah po letu 2004
Jaka Zapečnik, 2020, master's thesis

Abstract: Za slovensko osnovno šolstvo po letu 2004 je značilen proces globalizacije in oblikovanje evropskega šolskega prostora. Leta 2004 je Slovenija postala članica Evropske unije ter se s tem zavezala, da bo spoštovala smernice in strategije, ki jih tudi za osnovno šolstvo narekuje Evropska unija. Čeprav šolstvo ostaja nacionalno, se v sodobni družbi znanje slovenskih učencev pogosto primerja z njihovimi evropskimi vrstniki. S prihodom evropskih smernic in z inovativnimi pedagoškimi prijemi se je raven znanja slovenskih osnovnošolcev močno dvignila. Tako narekujejo vsaj ocene, ki jih učenci pridobijo pri pouku. Na povsem drugačne rezultate znanja pokaže nacionalni preizkus znanja, na katerem slovenski učenci v primerjavi z evropskimi vrstniki dosegajo zelo slabe rezultate. Vstop Slovenije v Evropsko unijo je slovenskim učencem omogočil sodelovanje tudi v drugih evropskih raziskavah. Naloga v prvem delu ovrednoti reforme slovenskega osnovnega šolstva po letu 2004 in na tej podlagi analizira znanje slovenskih učencev. Jedro drugega dela predstavljata analiza že obstoječih mednarodnih raziskav o znanju učencev ter analiza šolskih poročil, od koder bomo pridobili povprečne zaključne ocene učencev. Dosežke slovenskih osnovnošolcev bomo v pričujoči nalogi primerjali z dosežki učencev drugih evropskih držav. Naloga prav tako analizira razlike med posameznimi šolskimi sistemi in odgovarja na to, zakaj so razlike v ocenah med posameznimi državami Evropske unije tako velike. Namen naloge je prikazati različne načine vrednotenja znanja slovenskih osnovnošolcev.
Keywords: preverjanje znanja, ocenjevanje znanja, evropska primerljivost, globalizacija, šolski
Published: 13.11.2020; Views: 163; Downloads: 21
.pdf Full text (1,17 MB)

8.
Dejavniki uspeha mednarodnih strateških zavezništev
Rene Bizjak, 2020, master's thesis

Abstract: Raziskava magistrskega dela se nanaša na celostno obravnavo dejavnikov uspeha v mednarodnih strateških zavezništvih. Globalno gledano strateška zavezništva vse intenzivneje pridobivajo na pomenu in postajajo preferenčna izbira podjetij ter tako izpodrivajo njihove nakupe oziroma prevzeme. Podjetja širom sveta vse hitreje ugotavljajo prednosti, ki jih prinašajo razne oblike zavezništev in partnerstev, ter spoznavajo princip sodelovanja za tekmovanje. S preučenimi dejavniki uspeha smo postavili konceptualni okvir za podjetja, ki se bodo v prihodnosti podajala na medsebojno pot sodelovanja in povezovanja oziroma partnerstva. Za namene lažjega odločanja glede izbire potencialnih partnerjev smo opredelili dejavnike in vrednote, ki jih naj partner pooseblja. Ugotovili smo tudi, da moramo posebno pozornost namenjati medsebojni komplementarnosti, saj je najmanj mogoče, da zavezništvo uspe takrat, ko partnerja doprineseta konkurenčne proizvode istim distribucijskim kanalom. Spoznali smo, da je pri izbiranju partnerjev pomembno, da je vsak partner močan v funkcijah, ki jih doprinese zavezništvu. Predstavili smo spirale in pasti strateških zavezništev, kot tudi modele, matrike in ogrodja za njihovo celovito analizo. Izpostavljamo nujnost vrednotenja potencialnih partnerjev, s čimer eliminiramo morebitno prisotnost pristranskih dejavnikov, hkrati pa pridobimo vpogled v poslovno, strateško in operativno dimenzijo podjetja. Po opravljeni izdatni analizi dejavnikov uspeha mednarodnih strateških zavezništev smo spoznali, da lahko dejavnike uspeha kategorično umeščamo med komercialne, tehnološke, strateške, kulturološke in operacijske. Znotraj teh dimenzij smo preučili 52 splošnih dejavnikov uspeha, za katere upamo trditi, da pokrivajo veliko večino vseh možnih tovrstnih dejavnikov v podjetjih. Dognali smo, da uspešnost zavezništva tvori njihova kombinacija in ne posamezni primeri izpolnjevanja kriterijev uspešnostnih dejavnikov. Obravnavali smo praktične primera s področja mednarodnih strateških zavezništev, kjer smo spoznanja kombinirali z že prej pridobljenim teoretičnim znanjem. Tako smo preučili strateška zavezništva med Walmart in JD.com, Danone in Wahaha, Daimler-Benz in Chrysler, Renault in Nissan, PROD in NEGO ter tri ključna zavezništva v letalski industriji: Star Alliance, SkyTeam in Oneworld. Dokazali smo, da teoretična izhodišča in spoznanja ter dejavniki uspeha veljajo tudi v praktičnih premerih, kjer jih je sicer težje med seboj razločiti, saj se intenzivno prepletajo. Ključne razloge za propad strateških zavezništev opažamo v pomanjkanju komunikacije in zaupanja, nesorazmerni delitvi dela in premoženja, zanemarjanju vzajemnih odnosov in samovoljnem delovanju ter neupoštevanju kulturoloških razlik.
Keywords: Mednarodna strateška zavezništva, strateška zavezništva, dejavniki uspeha, partnerstva, zavezništva, kulturološke razlike, sodelovanje, mednarodna ekonomija, globalizacija, deglobalizacija.
Published: 06.11.2020; Views: 70; Downloads: 16
.pdf Full text (2,65 MB)

9.
Nov srednji družbeni razred kot vzvod družbeno-demografskih in gospodarskih sprememb na hitro rastočih trgih: primer Indije in Kitajske
Anja Janžekovič, 2020, master's thesis

Abstract: Posledice sodobne globalizacije so večstranske, pozitivne in negativne. Gospodarstvo je v zadnjih desetletjih z množično internacionalizacijo in selitvijo v azijski del sveta povzročilo globalne družbene in demografske spremembe. Migracije so potekale ob podpori pomembnih in potrebnih dejavnikov, kot so sodobna tehnologija, ugodni pravni predpisi in pravila, povpraševanje na hitro rastočih trgih in globalna konkurenca, ki podjetja dejansko sili v mednarodno ekspanzijo. Tako so hitro rastoči trgi vzhodnega sveta postajali vse bolj konkurenčni in zanimivi ne samo za selitev proizvodnje oz. določenih členov dobavne verige, temveč tudi kot potencialni končni potrošniški trgi. Zraven demografije so k razvoju hitro rastočih trgov prispevali še mnogi drugi dejavniki, kot so prenos tehnologije in znanja, liberalizacija mednarodne trgovine, ugodni makroekonomski kazalci, industrializacija itd. Kot pomembnejša ciljna trga v magistrskem delu izpostavljamo Kitajsko in Indijo. Gre za državi, ki sta zaradi številčnega mladega prebivalstva ponujali ugodno demografsko podlago, oblasti pa so z ugodno oblikovano politiko in predpisi privabljale tuja podjetja k vstopu na njuna trga. V drugem delu magistrskega dela obravnavamo nov srednji družbeni razred na Kitajskem in v Indiji. Ugotovimo, da pripadnik novega srednjega družbenega razreda na omenjenih trgih po življenjskem slogu, potrošniških vzorcih, navadah in pogledu na svet postaja vse bolj podoben posamezniku iz t. i. zahodnih, razvitejših držav. Vsi zgoraj navedeni dejavniki so kot skupek omogočili hitro rast in razvoj novega srednjega družbenega razreda, kamor je spadalo vse več pripadnikov omenjenih trgov. Vplivi novega srednjega družbenega razreda so izjemni. Povzročili so gospodarske in družbene spremembe ne samo na hitro rastočih trgih, temveč na globalni ravni. Globalni trgi so zelo dinamični, zato globalno gospodarstvo v prihodnje verjetno ne bo ostalo več osredotočeno na azijske trge, pač pa bo za izkoriščanje vseh prednosti in priložnosti poiskalo nove potencialne trge. Kot takšne zaradi ugodnih demografskih kazalcev zaenkrat vidimo trge z afriške celine. Za uspešen gospodarski preboj pa bo Afrika vsekakor potrebovala še ogromno investicij in razvoja na področju osnovne infrastrukture.
Keywords: globalizacija, hitro rastoči trgi, nov srednji družbeni razred, Kitajska, Indija
Published: 06.04.2020; Views: 423; Downloads: 65
.pdf Full text (1,82 MB)

10.
Instagram kot orodje mednarodnega trženjskega komuniciranja podjetij
Lara Pernek, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Danes predstavlja svetovni splet temeljni vir informacij, družbena omrežja pa so že povsem ustaljen del naše realnosti. Zaradi večanja popularnosti družbenih omrežij se veča tudi zanimanje podjetij, da preko njih predstavljajo svoje storitve, izdelke in dejavnosti ter vzpostavljajo komunikacijo s kupci. Izjemna priljubljenost družbenih omrežij predstavlja za številna podjetja inovativno orodje in nov način povezovanja s strankami. Podjetja lahko z ustrezno uporabo marketinškega znanja vplivajo na zaznavanje potencialnih in obstoječih kupcev ter z njihovim odnosom do blagovne znamke povečujejo prodajo. Družbeno omrežje Instagram postaja po Sloveniji in po svetu eno najbolj priljubljenih, ki lahko s pravilnimi pristopi in metodami močno vpliva na poslovanje podjetja. Znan je po izjemno aktivnih uporabnikih in svoji hitri rasti. Diplomski projekt je razdeljen na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so predstavljeni glavni pojmi diplomskega projekta, to so globalizacija in mednarodno trženje podjetij, pojem in pomen mednarodnega trženjskega komuniciranja podjetij, pomen digitalnega trženja in vloga družbenih omrežij ter Instagram kot orodje mednarodnega trženjskega komuniciranja podjetij. Posvetili smo se osnovnim značilnostim Instagrama in možnostim oglaševanja na njem. Empirični del obsega analizo, kako slovenska in tuja podjetja izkoristijo Instagram kot priložnost za oglaševanje in kako komunicirajo z obstoječimi in potencialnimi odjemalci.
Keywords: globalizacija, Instagram, mednarodno trženje, družbena omrežja, mednarodno komuniciranje
Published: 05.12.2019; Views: 426; Downloads: 114
.pdf Full text (936,29 KB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica