| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Osamitev in identifikacija psihrofilnih in psihrotolerantnih bakterij in gliv iz Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto
Maša Jarčič, 2021, master's thesis

Abstract: Ledeniki so dolgo veljali za abiotska okolja. Novejše raziskave pa kažejo, da so ledeniki posebni in dinamični mikrobni habitati, kjer uspevajo različni psihrofilni in psihotolerantni mikroorganizmi. Zaradi globalnega segrevanja se visokogorski ledeniki pospešeno talijo. S tem izginjajo okolja, v katerih so se preko tisočletij uspešno razvijale mikrobne združbe v relativno stabilnih pogojih. Mikroorganizmi, ki naseljujejo ledenike, so razvili vrsto prilagoditev na življenje pri nizkih temperaturah in na ciklična zamrzovanja in odtaljevanja. V Sloveniji trenutno obstajata dva ledenika. Triglavski ledenik leži v Julijskih Alpah, na severovzhodnem pobočju najvišjega vrha v državi, Triglava. Ledenik pod Skuto leži dobrih petdeset kilometrov vzhodneje ter nekaj 100 m južneje od Triglavskega ledenika. Vzorčenje na obeh ledenikih je potekalo v septembru 2018. Iz obeh ledenikov smo aseptično odvzeli tri vzorce ledu iz treh različnih lokacij, jih stalili in filtrirali ter filtre inkubirali na štirih različnih gojiščih primernih za rast gliv ter na enem gojišču za bakterije pri temperaturi 15 °C. Skupno smo osamili 181 glivnih izolatov, ki se uvrščajo v 19 rodov ter 66 bakterijskih izolatov, ki se uvrščajo v 22 rodov.
Keywords: Triglavski ledenik, ledenik pod Skuto, ledeniki, psihrofili, psihrotoleranti, mikroorganizmi, bakterije, glive, izolacija, identifikacija, PCR, ITS.
Published: 23.03.2021; Views: 64; Downloads: 6
.pdf Full text (3,15 MB)

2.
Vpliv pridelovalnih sistemov na mikriobiološko sestavo tal
Špela Zupanič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Na trajnostnem poskusu smo preučevali vpliv štirih različnih pridelovalnih sistemov (ekološki, konvencionalni, integrirani, biodinamični) in kontrole na mikrobiološko sestavo tal. Poskus je bil zastavljen na raziskovalnem polju UKC Pohorski dvor, kjer smo v rastni sezoni 2018 tla vzorčili dvakrat (julija in septembra) do globine 10 cm, v štirih ponovitvah. V talnih vzorcih smo najprej izmerili osnovne parametre kakovosti tal: reakcijo (pH) tal, vsebnost rastlinam dostopnega fosforja, kalija ter organske snovi, talno vlago in nadalje kvantitativno določili tri osnovne skupine talnih mikroorganizmov (glive, bakterije, aktinomicete). Za določanje posameznih skupin mikroorganizmov smo talne vzorce ustrezno razredčili in nanesli na predhodno pripravljena selektivna gojišča. Po inkubaciji vzorcev smo prešteli število kolonij, ki smo jih ob upoštevanju razredčitve vzorca preračunali v CFU enote (CFU/ml oz. CFU/g) in rezultate statistično obdelali. Število gliv je bilo največje pri konvencionalnem načinu obdelave in najmanjše pri kontroli. Število aktinomicet je bilo največje pri ekološkem načinu obdelave in najmanjše pri kontroli. Število skupnih bakterij je bilo največje pri integriranem načinu obdelave in najmanjše pri biodinamičnem načinu obdelave. Število gliv je bilo višje v začetku rastne sezone (julij), medtem ko smo višje število aktinomicet in skupnih bakterij izmerili septembra.
Keywords: Mikroorganizmi, tla, pridelovalni sistem, glive, bakterije
Published: 02.09.2019; Views: 373; Downloads: 42
.pdf Full text (1,42 MB)

3.
Biološka predobdelava lignoceluloznih materialov z glivami bele trohnobe
Jasna Cizl, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Namen raziskave je bil izvesti predobdelavo piščančjega gnoja z nastiljem, ki je iz mešanice slame in žagovine. Za izboljšanje razmerja C/N smo mešanici piščančjega gnoja z nastiljem dodali še slamo v razmerjih 80:20 in 60:40 (razen mešanice 100:0, ki je brez dodane slame). Predobdelavo smo izvedli z dvema glivama bele trohnobe in sicer z osmojeno bjerkandero (Bjerkándera adústa (BJA)) in z zimsko panjevko (Flammulina velutipes (FL)) ter preko produktov razgradnje spremljali proces glivne predobdelave. Tekom raziskave smo merili količino sproščenega CO₂ v različnih z glivo predobdelanih mešanicah pri različnih časih predobdelave in različnih razmerjih gnoja in slame. Pri dobro preraščenih mešanicah smo spremljali tudi deleže lignina, ogljikovih hidratov ter ekstrahiranega materiala. Ker je v literaturi navedeno, da glive razgradijo lignocelulozo v monosaharide glukozo, ksilozo, manozo, galaktozo, ramnozo in arabinozo, smo ugotavljali še prisotnost monosaharidov. To smo ugotavljali za preraščen nehidroliziran in hidroliziran material z glivo BJA. Za spremljanje količine sproščenega CO₂ in porabljenega kisika smo uporabili CO₂ in O₂ senzorja in plinski kromatograf. Ugotovili smo, da se CO₂ sprošča, vendar je bilo preraščanje gliv neenakomerno, zato je bilo neenakomeeno tudi sproščanje CO₂. Več CO₂ se sprošča pri glivi BJA, ki je tudi bolje preraščala material. Najboljša preraščenost substratov je bila pri mešanici z razmerjem 60:40. Glivi sta preraščali tudi mešanice brez dodatka slame (mešanica 100:0), vendar precej slabše. Količina lignina se zmanjšuje s časom preraščanja, ker glive razkrajajo lignin, delež ogljikovih hidratov pa se povečuje. Z metodo GC-MS nismo uspeli dokazati, da bi glive razgradile lignocelulozo v monosaharide oz. je bila prisotnost monosaharidov pod mejo zaznave za analizo s tako metodo.
Keywords: lignocelulozni material, predobdelava, glive bele trohnobe, proizvodnja CO₂, monosaharidi, količina lignina
Published: 05.10.2018; Views: 421; Downloads: 70
.pdf Full text (3,26 MB)

4.
Vpliv predobdelave piščančje stelje z glivami na proizvodnjo bioplina
Maša Makovec, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Stelja iz piščančjega gnoja z žagovino je agroživilski ostanek, ki se lahko uporablja kot substrat za proizvodnjo bioplina. Agroživilski ostanki vsebujejo lignocelulozo, ki je težko biološko razgradljiva. Lignin kot sestavino lignoceluloznih materialov bakterije v procesu anaerobne digestije težko razgradijo. Z odstranitvijo lignina imajo bakterije dostop do hranil, hemiceluloze in celuloze in na ta način se proces mikrobiološke razgradnje olajša. Vsebnost lignina lahko zmanjšamo z različnimi metodami predobdelave. Namen diplomske naloge je ugotoviti ali predobdelava substrata z glivami izboljša donos bioplina in hkrati ugotoviti tudi učinkovitost procesa anaerobne digestije. Izvedli smo preraščanje stelje, ki vsebuje piščančji gnoj z žagovino z dvema vrstama gliv bele trohnobe, zimsko panjevko (Flammulina velutipes) in osmojeno bjerkandero (Bjerkandera adusta). Glivno predobdelavo smo izvedli tudi pri mešanicah, kjer smo piščančjemu gnoju z žagovino dodali še pšenično slamo v razmerju 60 % piščančjega gnoja z žagovino in 40 % pšenične slame. Eksperiment smo izvedli pri treh različnih časih preraščanja, in sicer po štirih, sedmih in desetih dneh. Izkazalo se je, da glivi slabo preraščata piščančji gnoj z žagovino, zimska panjevka pa slabo prerašča tudi mešanice z dodatkom slame. Za nadaljnji proces anaerobne digestije smo tako uporabili le mešanice iz 60 % piščančjega gnoja z žagovino in 40 % pšenične slame preraščene z glivo osmojeno bjerkandero. V proces smo vključili dobro in slabo preraščene mešanice pri treh časih preraščanja. Za kontrolo smo uporabili mešanice iz 60 % starega oz. svežega piščančjega gnoja z žagovino in 40 % pšenične slame. Zanimalo nas je tudi koliko bioplina nastane iz samega inokuluma. Spremljali smo dnevni volumen bioplina, sestavo bioplina in pH fermentacijskih mešanic. Rezultati kažejo, da je optimalni čas predobdelave za proizvodnjo bioplina in metana štiri dni. Bolje preraščene mešanice dosegajo boljše rezultate v primerjavi s slabo preraščenimi mešanicami samo ob prvem času preraščanja (po štirih dneh). Največ bioplina je proizvedla slabo preraščena mešanica, ki je bila deset dni izpostavljena delovanju osmojene bjerkandere. Največjo količino metana pa je proizvedla bolje preraščena mešanica, ki smo jo preraščali štiri dni. Ugotovili smo, da daje star piščančji gnoj večji donos bioplina in metana v primerjavi s svežim piščančjim gnojem.
Keywords: predobdelava, biološka predobdelava, glive bele trohnobe, lignoceluloza, anaerobna digestija, proizvodnja bioplina
Published: 05.10.2018; Views: 500; Downloads: 57
.pdf Full text (2,32 MB)

5.
ODPIRANJE CELIC HALOFILNE GLIVE HORTAEA WERNECKII S HOMOGENIZATORJEM IN ZASLEDOVANJE AKTIVNOSTI PRISOTNIH ENCIMOV
Jadranka Švigelj, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Črna kvasovka Hortaea werneckii je ekstremofilna gliva, ki uspeva v širokem spektru slanosti, in sicer od 0 % do 32 % NaCl. Tako je H. werneckii zelo zanimiva z vidika odzivanja in prilagajanja na spremembe zunanjega okolja. Za odpiranje celic H. werneckii smo uporabili mehansko metodo homogenizacije. S to metodo poškodujemo celično steno in membrano, da se vsebina celice sprosti v celični medij. Namen našega dela je bil ugotoviti vpliv časa homogenizacije na različne dejavnike, in sicer na preživelost celic H. werneckii, preostalo aktivnost encimov (proteaza, α-amilaza, β glukozidaza in celulaza) in preostalo koncentracijo proteinov, ki smo jo določili z Bradfordovo metodo. Določevali smo tudi razmerje absorbanc nukleinskih kislin pri 260 nm in proteinov pri 280 nm s pomočjo UV-Vis sprektrofotometra. Celično suspenzijo H. werneckii smo homogenizirali do 100 min pri 35 °C. Ugotovili smo, da preživelost H. werneckii s podaljševanjem časa homogenizacije upada, preostala koncentracija proteinov v celični suspenziji H. werneckii pa narašča.
Keywords: H. werneckii, encimi, proteini, mehanske metode, črne glive
Published: 16.09.2016; Views: 1252; Downloads: 85
.pdf Full text (2,52 MB)

6.
Glive v sestoju črne jelše (Alnus glutinosa) na Turnišču pri Ptuju
Luka Šparl, 2016, master's thesis

Abstract: Glive imajo svoj izvor v pradavnini. Domnevno so prve glive Zemljo naselile pred tremi milijardami let. Dolgo časa so bile gobe zanimive le kot hrana in kresilno sredstvo. Čeprav so na območju Slovenije ljudje gobe za prehrano nabirali že vse od rimskih časov, smo prve podatke o užitnih gobah dobili šele po letu 1500. Glive si niso sposobne same proizvajati hrane tako kot rastline, temveč s pomočjo množice encimov, ki jih izločajo, reciklirajo odmrli organski material. Rastlinske celične stene so zelo močne, sestojijo iz celuloze in lignina. Edini organizmi, ki so zmožni razgradnje celuloze in lignina, so različne glive in bakterije. Večino podatkov o razširjenosti makromicet v Sloveniji prispevajo amaterski gobarji, ki nabirajo gobe predvsem v tipičnih gospodarskih gozdovih. Pestrost gliv v ekstremnih razmerah (visoka vlaga, visoka nadmorska višina, idr.) je pri nas slabo poznana. Eden naših prvih raziskovalcev gobjega sveta, izven okvira užitnih gob, je bil Scopoli. Resnejše mikološko delo se je pri nas začelo šele v drugi polovici 20. stoletja. Trenutno je na svetu poznanih nekaj čez 100.000 vrst gliv. Raziskovalci domnevajo, da poznamo približno 5 % vseh vrst, kar pomeni, da naj bi bilo na Zemlji do 2 milijona različnih vrst gliv. Namen magistrskega dela je bil s sistematičnim terenskim delom in mikroskopiranjem nabranih vzorcev ter njihovo identifikacijo ugotoviti vrstno sestavo in razširjenost makromicet v sestoju črne jelše na Turnišču pri Ptuju. Območje, ki leži na 220 m n.m., se nahaja 3 km južno od centra Ptuja. Opazovanje lokacije smo začeli v letu 2013, raziskava je potekala v letu 2014 na 0,2 ha velikem območju sestoja črne jelše (Alnus glutinosa) ob gradu Turnišče. Nižje ob gradu je ribnik in gozdni kompleks, velik približno 20 ha. Za tukajšnji gozd so značilne obrečne prsti z vključki oglejenih prsti. Gre za mlade, zelo vlažne prsti, ki so pod vplivom poplavne vode. Nekoliko višje ob gradu najdemo drug tip prsti; distrični ranker na nekarbonatnem rečnem produ. Gozd pripada združbi črne jelše (Alnus glutinosa) in podaljšanega šaša (Carex elongata). Združba je edinstvena za celotno območje toka Drave od Maribora do Središča ob Dravi. Razen na Turnišču je prisotna le še na manjši površini pri Vurberku. Črna jelša se lahko prilagodi stalnemu pomanjkanju kisika in hranil v tleh, pri čemer ji pomagajo simbiontski organizmi. Znana je povezava z aktinomicetnimi bakterijami iz rodu Frankia v koreninskih izrastkih, kjer bakterije vežejo atmosferski dušik in ga pretvorijo v nitrate, ki so dostopni jelši. Sestoj leži na nekdanji terasi reke Drave in je dokaj težko dostopen, saj je iz treh strani omejen z vodo. V neposredni bližini je izvir studenčnice, kar je hidrološka posebnost tega območja. Kompleks Turnišče je od leta 2004 določen kot naravna vrednota državnega pomena zoološke, hidrološke in botanične zvrsti z imenom Turniška studenčnica. Izvira na robu terase ob Dravi, le nekaj deset metrov od raziskovalnega sestoja črne jelše. Gre za izvir talne vode, ki je že kmalu po izviru širša od dveh metrov. Potok je ohranjen v naravnem stanju. Celotno območje kompleksa Turnišče, brez gradu in parka, je tudi del Natura 2000 območja Drava (SPA), EPO Drava (41500) in je izjemnega pomena kot gnezdišče, počivališče in zimovališče številnih vrst vodnih in obvodnih ptic. Terenski del raziskave je potekal od januarja do konca oktobra leta 2014. Osredotočili smo se le na makroskopske vrste gliv (makromicete). Trosnjake smo iskali in nabirali na golih in vlažnih tleh, na podrasti, na različnem lesnem substratu (drevesa, podrta debla, trohneči panji, padlo vejevje, koščki lesa, lubje). Število nabranih vzorcev je bilo precej večje od števila določenih vzorcev, saj mnogo vzorcev zaradi različnih vzrokov (nerazviti, prestari, premajhni, plesnivi vzorci) ni bilo možno določiti. Teh vzorcev nismo vključili v nadaljnjo raziskavo. Tistih vrst gliv, ki smo jih našli že pri predhodnih obiskih terena, kasneje nismo zapisali še enkrat. Vsake vrst
Keywords: črna jelša, Alnus glutinosa, glive, Turnišče pri Ptuju, Slovenija
Published: 18.05.2016; Views: 1036; Downloads: 1474
.pdf Full text (9,32 MB)

7.
VPLIV MIKROBIOTE KEFIRNIH ZRN NA PREŽIVETJE IN RAST GLIVE Candida albicans V MLEKU
Mateja Trunk, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V zadnjih dveh desetletjih se vedno več pojavlja invazivna glivična okužba, imenovana kandidoza, ki predstavlja velik zdravstveni problem po celem svetu. Za preprečevanje in zdravljenje kandidoze je med drugim potrebna tudi pravilna prehrana, med katero lahko uvrščamo tudi kefir. Tako smo se posledično v diplomskem delu osredotočili na vpliv kefirja na rast in razmnoževanje glive Candida albicans. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov; teoretičnega in raziskovalnega. V teoretičnem delu je predstavljena gliva C. albicans ter bolezni, ki jih povzroča. Opisali smo tudi kefir in njegovo sestavo, med katero sodijo kefirna zrna in kefiran. Splošno smo opisali tudi skupino probiotikov. V raziskovalnem diplomskem delu smo ugotavljali, kako se gliva kvasovka Candida albicans razmnožuje in raste v kulturi kefirnih zrn ali v svežem mleku. Različne koncentracije C. albicans smo gojili na Hicrome Ogye gojišču, kjer je bilo prisotno sveže mleko ali sveže mleko s kefirnimi zrni. Na podlagi raziskovalnega dela smo potrdili hipotezo, da smo ob prisotnosti kefirnih zrn zasledili manjšo rast kolonij C. albicans kot pa v svežem mleku. Iz tega lahko sklepamo, da kefir zavira oz. omejuje rast C. albicans.
Keywords: kefirna zrna, kefir, simbioza, Candida albicans, mikrobiota kefirnih zrn, glive kvasovke
Published: 22.10.2013; Views: 1377; Downloads: 192
.pdf Full text (2,34 MB)

8.
PREŽIVELOST SPOR EKSTREMOFILNIH GLIV IZPOSTAVLJENIH VISOKEMU HIDROSTATSKEMU TLAKU IN PRILAGODITEV NA USTVARJENE POGOJE
Nina Recek, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Namen te diplomske naloge je določiti, kako izpostavitev spor izbranih ekstremofilnih vrst gliv visokemu hidrostatskemu tlaku vpliva na preživelost, rast, velikost in obliko glivnih kolonij po rasti na hranilnem mediju brez soli (MEA) ali na mediju z povečano koncentracijo soli (MEA+10% NaCl). Pri tem smo želeli preveriti ali prilagoditve gliv na višjo slanost in nizek vodni potencial v hranilnem mediju, lahko vpliva tudi na boljše preživetje njihovih spor izpostavljenih visokemu hidrostatskemu tlaku. Mehanizme prilagoditve, ki so bili predstavljeni kot odziv gliv na povišano koncentracijo soli v hranilnem mediju smo primerjali in poskušali povezati z mehanizmi prilagoditve za preživetje pod vplivom visokega hidrostatskega tlaka (HHP). Rezultati so pokazali, da so izpostavljene spore vseh gliv dobro prenesle 24 ur trajajočo izpostavitev 300 bar, saj je rast bila povsod zabeležena, neglede na hranilni medij. Izbrane glivne vrste so po predhodnem gojenju na mediju s povečano slanostjo (MEA+10% NaCl) bolje kompenzirale spremembe v turgorju, ki nastanejo zaradi izpostavitve visokemu hidrostatskemu tlaku. Eden izmed mehanizmov prilagoditve je sprememba razmerja med površino in volumnom spore ter združevanje v skupke. To so opazili in opisali kot mehanizem prilagoditve gliv na življenje v okoljih z visoko salnostjo in je verjetno eden izmed mehanizmov, ko se glive soočajo z visokim hidrostatskim tlakom, kar še ni bilo opisano v literaturi.
Keywords: ekstremofilne glive, spore, povišana slanost, visok hidrostatki tlak, mehanizmi prilagoditve, SEM
Published: 01.07.2011; Views: 2286; Downloads: 114
.pdf Full text (4,12 MB)

9.
VPLIV SUPERKRITIČNEGA OGLJIKOVEGA DIOKSIDA NA PREŽIVELOST EKSTREMOFILNIH GLIV
Eva Sternad, 2010, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Namen diplomskega dela je bil proučevanje preživetja različnih glivnih kultur po izpostavitvi superkritičnemu CO2 (SC CO2) v primeru rasti na običajnem gojišču (MEA) in na gojišču z znižano vodno aktivnostjo (z dodano soljo — MEA+10%NaCl). Dodatek soli pri glivah povzroči nastanek debelejših celičnih sten, ki bolje kompenzirajo spremembe v turgurju po čim daljši izpostavitvi čim bolj visokemu tlaku. Rezultati so bili namenjeni določitvi gliv, ki izpostavitev SC CO2 pri tlaku 300bar preživijo in ugotovitvi ali to bolje prenašajo na običajnem gojišču (MEA) ali na gojišču z dodano soljo (MEA+10%NaCl).
Keywords: Ključne besede:  ekstremofilne glive,  superkritični fluidi,  superkritični CO2
Published: 23.12.2010; Views: 1880; Downloads: 119
.pdf Full text (7,10 MB)

Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica