Search the digital library catalog

Abstract: V raziskovalnem delu smo od konca marca do sredine aprila leta 2023 čebelje družine v čebelnjaku v Lovrencu na Pohorju hranili s prehranskimi dodatki. Po vzorčenju čebel so bile analize opravljene na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Pivoli, Hoče. Za naš poskus smo uporabili 10 panjev. Panje smo razdelili v 5 skupin. Vsaka skupina je vsebovala 2 družini, ki sta bili vizualno zdravi, brez simptomov bolezni in škodljivcev. Označili smo jih z navedbo datum hranjenja in vrsto dodatka v hrani. 4 skupine panjev smo hranili z vnaprej pripravljenimi raztopinami izvlečka gob. Hranili smo jih ob ponedeljkih, sredah in petkih, približno ob istem času. Kontrolo družin in vzorčenje čebel smo izvajali vsak ponedeljek. Hranjenje čebel je potekalo s pomočjo sirupa, ki je bil sestavljen iz 50 % vode in 50 % sladkorja ter dodatka (izvlečka gob). Kontrolni družini smo hranili z raztopino sladkorja v vodi (1:1; w:w). Za krmljenje z izvlečki gob smo uporabili sirup, ki je vseboval 4 % izvlečka iz gob. Uporabili smo izvlečke iz gob Ganoderma lucidum, Hericium erinaceus, Inonotus obliquus in Trametes versicolor. Družine so bile hranjene tri tedne, trikrat na teden. Skupno je v poskusu vsaka družina prejela 3 litre hrane. Končna analiza kaže, da imajo izvlečki gob značilen vpliv na antioksidativne lastnosti pri čebelah. Največje učinke smo ugotovili po krmljenju izvlečka gobe Inonotus obliquus. Izvlečki gob so povzročili povečanje koncentracije encimov (ALP, ALT in AST) od 14. dne krmljenja dalje, v primerjavi s kontrolno skupino družin, ki so bile hranjene samo s sladkornim sirupom. Najvišje vrednosti encimov in zato najboljše indikatorje vitalnosti čebel je dal izvleček gob Inonotus obliquus saj je vplival na dolgoživost čebel in izboljšal zdravstveno stanje čebel.
Keywords: medonosna čebela, čebelje družine, prehranski dodatki, glive, varoza
Published in DKUM: 07.10.2024; Views: 0; Downloads: 13
Full text (2,39 MB)

Abstract: V sklopu predlaganega zaključnega dela smo spremljali delovanje mikoriznih gliv, ki smo jih dodali kot pripravek, s potencialnim biostimulativnim delovanjem (pripravek AMF), to smo primerjali s kontrolnimi – ne tretiranimi rastlinami. V sklopu poljskega poskusa smo poleg osnovne oskrbe rastlin jemali vzorce tal in korenin. Na koreninah jagod, smo v sodelovanju z podjetjem INOCULUMplus iz Francije ugotavljali prisotnost mikoriznih gliv pred zasnovo poskusa ter aktivnost mikoriznih gliv v času od aplikacije sredstva (julij 2021) do konca poskusa (junij 2023). Pred sajenjem smo opravili osnovno vzorčenje za karakterizacijo tal, oktobra 2021 drugo vzorčenje tal kjer smo spremljali in vrednotili vsebnost mikoriznih gliv. V mesecu maju in juniju 2022 smo obirali jagode in tako spremljali vpliv dodanega pripravka na pridelek. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da dodajanje pripravka AMF poveča kolonizacijo arbuskularnih mikoriznih gliv na koreninah jagod, kar pozitivno vpliva tako na razvoj jagod, kot tudi na sam pridelek.
Keywords: jagoda, mikoriza, glive, pridelek, tla
Published in DKUM: 15.09.2022; Views: 671; Downloads: 73
Full text (4,62 MB)

Abstract: Na trajnostnem poskusu smo preučevali vpliv štirih različnih pridelovalnih sistemov (ekološki, konvencionalni, integrirani, biodinamični) in kontrole na mikrobiološko sestavo tal. Poskus je bil zastavljen na raziskovalnem polju UKC Pohorski dvor, kjer smo v rastni sezoni 2018 tla vzorčili dvakrat (julija in septembra) do globine 10 cm, v štirih ponovitvah. V talnih vzorcih smo najprej izmerili osnovne parametre kakovosti tal: reakcijo (pH) tal, vsebnost rastlinam dostopnega fosforja, kalija ter organske snovi, talno vlago in nadalje kvantitativno določili tri osnovne skupine talnih mikroorganizmov (glive, bakterije, aktinomicete). Za določanje posameznih skupin mikroorganizmov smo talne vzorce ustrezno razredčili in nanesli na predhodno pripravljena selektivna gojišča. Po inkubaciji vzorcev smo prešteli število kolonij, ki smo jih ob upoštevanju razredčitve vzorca preračunali v CFU enote (CFU/ml oz. CFU/g) in rezultate statistično obdelali. Število gliv je bilo največje pri konvencionalnem načinu obdelave in najmanjše pri kontroli. Število aktinomicet je bilo največje pri ekološkem načinu obdelave in najmanjše pri kontroli. Število skupnih bakterij je bilo največje pri integriranem načinu obdelave in najmanjše pri biodinamičnem načinu obdelave. Število gliv je bilo višje v začetku rastne sezone (julij), medtem ko smo višje število aktinomicet in skupnih bakterij izmerili septembra.
Keywords: Mikroorganizmi, tla, pridelovalni sistem, glive, bakterije
Published in DKUM: 02.09.2019; Views: 1226; Downloads: 162
Full text (1,42 MB)

Abstract: Stelja iz piščančjega gnoja z žagovino je agroživilski ostanek, ki se lahko uporablja kot substrat za proizvodnjo bioplina. Agroživilski ostanki vsebujejo lignocelulozo, ki je težko biološko razgradljiva. Lignin kot sestavino lignoceluloznih materialov bakterije v procesu anaerobne digestije težko razgradijo. Z odstranitvijo lignina imajo bakterije dostop do hranil, hemiceluloze in celuloze in na ta način se proces mikrobiološke razgradnje olajša. Vsebnost lignina lahko zmanjšamo z različnimi metodami predobdelave. Namen diplomske naloge je ugotoviti ali predobdelava substrata z glivami izboljša donos bioplina in hkrati ugotoviti tudi učinkovitost procesa anaerobne digestije. Izvedli smo preraščanje stelje, ki vsebuje piščančji gnoj z žagovino z dvema vrstama gliv bele trohnobe, zimsko panjevko (Flammulina velutipes) in osmojeno bjerkandero (Bjerkandera adusta). Glivno predobdelavo smo izvedli tudi pri mešanicah, kjer smo piščančjemu gnoju z žagovino dodali še pšenično slamo v razmerju 60 % piščančjega gnoja z žagovino in 40 % pšenične slame. Eksperiment smo izvedli pri treh različnih časih preraščanja, in sicer po štirih, sedmih in desetih dneh. Izkazalo se je, da glivi slabo preraščata piščančji gnoj z žagovino, zimska panjevka pa slabo prerašča tudi mešanice z dodatkom slame. Za nadaljnji proces anaerobne digestije smo tako uporabili le mešanice iz 60 % piščančjega gnoja z žagovino in 40 % pšenične slame preraščene z glivo osmojeno bjerkandero. V proces smo vključili dobro in slabo preraščene mešanice pri treh časih preraščanja. Za kontrolo smo uporabili mešanice iz 60 % starega oz. svežega piščančjega gnoja z žagovino in 40 % pšenične slame. Zanimalo nas je tudi koliko bioplina nastane iz samega inokuluma. Spremljali smo dnevni volumen bioplina, sestavo bioplina in pH fermentacijskih mešanic. Rezultati kažejo, da je optimalni čas predobdelave za proizvodnjo bioplina in metana štiri dni. Bolje preraščene mešanice dosegajo boljše rezultate v primerjavi s slabo preraščenimi mešanicami samo ob prvem času preraščanja (po štirih dneh). Največ bioplina je proizvedla slabo preraščena mešanica, ki je bila deset dni izpostavljena delovanju osmojene bjerkandere. Največjo količino metana pa je proizvedla bolje preraščena mešanica, ki smo jo preraščali štiri dni. Ugotovili smo, da daje star piščančji gnoj večji donos bioplina in metana v primerjavi s svežim piščančjim gnojem.
Keywords: predobdelava, biološka predobdelava, glive bele trohnobe, lignoceluloza, anaerobna digestija, proizvodnja bioplina
Published in DKUM: 05.10.2018; Views: 1556; Downloads: 95
Full text (2,32 MB)

Abstract: Glive imajo svoj izvor v pradavnini. Domnevno so prve glive Zemljo naselile pred tremi milijardami let. Dolgo časa so bile gobe zanimive le kot hrana in kresilno sredstvo. Čeprav so na območju Slovenije ljudje gobe za prehrano nabirali že vse od rimskih časov, smo prve podatke o užitnih gobah dobili šele po letu 1500. Glive si niso sposobne same proizvajati hrane tako kot rastline, temveč s pomočjo množice encimov, ki jih izločajo, reciklirajo odmrli organski material. Rastlinske celične stene so zelo močne, sestojijo iz celuloze in lignina. Edini organizmi, ki so zmožni razgradnje celuloze in lignina, so različne glive in bakterije. Večino podatkov o razširjenosti makromicet v Sloveniji prispevajo amaterski gobarji, ki nabirajo gobe predvsem v tipičnih gospodarskih gozdovih. Pestrost gliv v ekstremnih razmerah (visoka vlaga, visoka nadmorska višina, idr.) je pri nas slabo poznana. Eden naših prvih raziskovalcev gobjega sveta, izven okvira užitnih gob, je bil Scopoli. Resnejše mikološko delo se je pri nas začelo šele v drugi polovici 20. stoletja. Trenutno je na svetu poznanih nekaj čez 100.000 vrst gliv. Raziskovalci domnevajo, da poznamo približno 5 % vseh vrst, kar pomeni, da naj bi bilo na Zemlji do 2 milijona različnih vrst gliv. Namen magistrskega dela je bil s sistematičnim terenskim delom in mikroskopiranjem nabranih vzorcev ter njihovo identifikacijo ugotoviti vrstno sestavo in razširjenost makromicet v sestoju črne jelše na Turnišču pri Ptuju. Območje, ki leži na 220 m n.m., se nahaja 3 km južno od centra Ptuja. Opazovanje lokacije smo začeli v letu 2013, raziskava je potekala v letu 2014 na 0,2 ha velikem območju sestoja črne jelše (Alnus glutinosa) ob gradu Turnišče. Nižje ob gradu je ribnik in gozdni kompleks, velik približno 20 ha. Za tukajšnji gozd so značilne obrečne prsti z vključki oglejenih prsti. Gre za mlade, zelo vlažne prsti, ki so pod vplivom poplavne vode. Nekoliko višje ob gradu najdemo drug tip prsti; distrični ranker na nekarbonatnem rečnem produ. Gozd pripada združbi črne jelše (Alnus glutinosa) in podaljšanega šaša (Carex elongata). Združba je edinstvena za celotno območje toka Drave od Maribora do Središča ob Dravi. Razen na Turnišču je prisotna le še na manjši površini pri Vurberku. Črna jelša se lahko prilagodi stalnemu pomanjkanju kisika in hranil v tleh, pri čemer ji pomagajo simbiontski organizmi. Znana je povezava z aktinomicetnimi bakterijami iz rodu Frankia v koreninskih izrastkih, kjer bakterije vežejo atmosferski dušik in ga pretvorijo v nitrate, ki so dostopni jelši. Sestoj leži na nekdanji terasi reke Drave in je dokaj težko dostopen, saj je iz treh strani omejen z vodo. V neposredni bližini je izvir studenčnice, kar je hidrološka posebnost tega območja. Kompleks Turnišče je od leta 2004 določen kot naravna vrednota državnega pomena zoološke, hidrološke in botanične zvrsti z imenom Turniška studenčnica. Izvira na robu terase ob Dravi, le nekaj deset metrov od raziskovalnega sestoja črne jelše. Gre za izvir talne vode, ki je že kmalu po izviru širša od dveh metrov. Potok je ohranjen v naravnem stanju. Celotno območje kompleksa Turnišče, brez gradu in parka, je tudi del Natura 2000 območja Drava (SPA), EPO Drava (41500) in je izjemnega pomena kot gnezdišče, počivališče in zimovališče številnih vrst vodnih in obvodnih ptic. Terenski del raziskave je potekal od januarja do konca oktobra leta 2014. Osredotočili smo se le na makroskopske vrste gliv (makromicete). Trosnjake smo iskali in nabirali na golih in vlažnih tleh, na podrasti, na različnem lesnem substratu (drevesa, podrta debla, trohneči panji, padlo vejevje, koščki lesa, lubje). Število nabranih vzorcev je bilo precej večje od števila določenih vzorcev, saj mnogo vzorcev zaradi različnih vzrokov (nerazviti, prestari, premajhni, plesnivi vzorci) ni bilo možno določiti. Teh vzorcev nismo vključili v nadaljnjo raziskavo. Tistih vrst gliv, ki smo jih našli že pri predhodnih obiskih terena, kasneje nismo zapisali še enkrat. Vsake vrst
Keywords: črna jelša, Alnus glutinosa, glive, Turnišče pri Ptuju, Slovenija
Published in DKUM: 18.05.2016; Views: 2309; Downloads: 1559
Full text (9,32 MB)